Primorski slovenski biografski leksikon

Družina Andreana, komisarka bataljona in pomočnica šefa obveščevalnega centra v VII. korpusu, r. 6. jan. 1920 v Trstu. Oče Gabrijel, krojač, ki so ga ustaši 26. sept. 1944 obesili v Zgbu. 3 razr. it. osn. š. je obiskovala v Borštu. Oče je kot antifašist 1929 emigriral v Jslo, naslednje leto še žena s štirimi nebogljenimi otroki. V Lj. je D. končala osn. š., 2 razr. mešč. š. in 1 razr. poklicne, nato se je pri očetu izučila za šiviljo. 1936 se je družina preselila na Sušak, a konec istega leta v Zgb v predmestje Kustošija. Tu je D. obiskovala 2. letnik poklicne š. in opravila pomočniški izpit. V Lj. se je vključila v Sokol, bila aktivna pri pevskem zboru in dramskem odseku emigrantskega društva Tabor, v Zgbu pa pri dramski sekciji Slovenskega društva ter v Društvu grafičarjev. V očetovi delavnici je navezala prve stike s komunisti. Ob okupaciji je zbežala v Lj. k materi in se v začetku 1942 povezala z aktivisti OF. Obiskovala tečaj za bolničarke in se jim. 1942 pridružila 1. četi 1. bataljona Dolomitskega odreda. Tu je bila najprej pomočnik mitraljezca, nato politdelegatka v 3. četi 3. bat., pomočnik komisarja čete, nato komisarka bataljona in končno pomočnica šefa obveščevalnega centra VII. korpusa. Udeležila se je dolge vrste bojev (Polhov gradec, Dobrova pri Lj., Toško čelo, Sv. Jošt, Log pri Lj., Topol pri Novi vasi, Bloška planota itd.), bila petkrat težko ranjena, vse v letih 1942 in 1943. Jan. 1944 je postala sekretar in politkomisar partizanske bolnišnice na Planini, febr. 1944 bila na enomesečnem tečaju za obveščevalce in kasneje delala v 15. div. Od aprila 1944 pri OZNA. Po vojni je ostala v UDB za Slovenijo vse do upokojitve (1964), ko je postala delavka v družbenopolitičnih organizacijah. Je rezervni kapetan 1. klase in član sveta SRS. Za narodnega heroja je bila proglašena 1953. Ilegalno ime Olga, znana kot »Šercerjeva Olga«. V 3. knj. Spomini na partizanska leta je objavila svoje spomine pod naslovom Po naši zemlji (Lj. 1949, 197–213 ter v ponatisu v 1. knj., Lj. 1974, obakrat s sl.).

Prim.: Spomini na partizanska leta, knj. 3, 1948, 197; isto, ponatis, knj. 1, 193; Borec 1953, 324 s sl.; Narodni heroji Jugoslavije, knj. 1, Bgd 1975, 190–1 s sl.

Brj.

Brecelj, Marijan: Družina, Andreana. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1007850/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (19. maj 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič Čotar - Fogar, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1977.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine