Drol, Anton (1808–1888)

DROL, Anton (Anton Drolli, Antonio Droli), duhovnik (r. 8. 1. 1808, Škrutovo/Scrutto, Italija; u. 27. 9. 1888, Škrutovo/Scrutto, Italija). Oče Mihael Drol, kmet, mati Lucija Drol, r. Podreka.

Bil je kaplan v Plestiščih/Platischis, nato od 1857 kaplan in učitelj v Kravarju/Cravero. Kot upokojenec je živel v Škrutovem, kjer je nadaljeval s poučevanjem. Po razglasitvi neodvisnosti Benetk marca 1848 je sodeloval pri oblikovanju narodne straže pod vodstvom Francesca Podrecce iz Špetra. Bil je dejaven član Meščanskega odbora v župniji Podutana, ki je podpiral priključitev Beneške Slovenije Kraljevini Italiji. Pisal je pesmi v narečni slovenščini, nekatere med njimi so bile uglasbene in so postale del lokalnega repertoarja ljudskih pesmi.

Drolova ponarodela pesem Slavič, ponočni tičac je prepesnitev pesmi Guarda che bianca luna Jacopa Vittorellija. Simon Rutar jo je objavil kot primer ljudske pesmi v špetrskem narečju. Pesem N. N. preljubi, novožegnani mašnik, ti si dosegu oblast veliko od Boga je Drol 1877 posvetil novomašniku Petru Černotu. Drol je prijateljeval s prvim beneško-slovenskim pesnikom Petrom Podreko, s katerim sta se navduševala za literarno ustvarjanje v knjižni slovenščini.

Drol (Drolli) Anton, beneški duhovnik in ljudski pesnik, r. 8. jan. 1808 v Škrutovem v župniji Sv. Lenart, u. pt. 27. sept. 1888. Oče Mihael, kmet, mati Lucija Podreka. Njegovi predniki so v 17. stol. prišli iz Goriških Brd v Benečijo. Družini so po domače pravili »Lampertovi«. Mati Lucija je bila v sorodstvu s Petrom Podreko, kpl. pri Sv. Lenartu, ki je uspešno vodil tamkajšnji pevski zbor. (Ta Peter Podreka je različen od soimenjaka Petra Podreka, pesnika iz Špetra.) Bil je več časa za kpl. in učitelja v Kravarju. Tudi kot upokojenec v Škrutovem je še poučeval. Bil je narodno zaveden in je slovel kot ljudski pesnik. Več njegovih pesmi je bilo uglasbenih, udomačile so se zlasti v rodnem Št. Lenartu, kjer jih še zdaj prepevajo. Posvetna pesem Slavič, ponočni tičac, in novomašniška N. N. preljubi, novožegnani mašnik, ti si dosegu oblast veliko od Boga, ki jo je D. leta 1877 posvetil novomašniku Petru Černotu, sta kar ponarodeli, kajti tudi glasbeni kompoziciji sta prav posrečeni. Bil je dober prijatelj prvega beneško-slovenskega pesnika žpk Petra Podreke. Hkrati sta se navduševala za literarno ustvarjanje v književni slovenščini.

Prim.: Žpk arhiv v Sv. Lenartu; ljudsko izročilo in spomini starejših ljudi; H. Špekonja [dr. Metod Turnšek], Rod za mejo, 52; A. Cracina, A ricordo della I. messa di D. Paolo Caucig, 1958 (tu je pesem novomašniku P. Černoti ovjavljena v celoti); brošura A. Cracine o novomašniku Lovrencu Kavčiču, Gorica 1966, 2 (tu ponatisnjeni dve kitici iste novomašniške pesmi).

B. Z.