Novi Slovenski biografski leksikon

DRAGUTINOVIĆ, Štefa (Štefka Dragutinović), gledališka igralka (r. 16. 1. 1876, Zagreb, Hrvaška; u. 17. 5. 1949, Zagreb, Hrvaška). Oče Josip Madle, mati Katarina Madle. Mož Leon Dragutinović, gledališki režiser.

V Zagrebu je obiskovala učiteljišče, vendar se je brez vednosti staršev že kot dijakinja učiteljišča pripravljala, da postane igralka. Obiskovala je dramsko šolo igralke Ivane Sajević. Pri njej se je učila vlog Jelice v Baronu Trenku in Sirote v Lovodski sirotici. Po končanem šolanju se je 1895 pridružila potujoči gledališki skupini, potem pa gledališki skupini Leona Dragutinovića. Prvič je nastopila na odru v Grubišnem Polju, kjer je debitirala v Graničarjih v vlogi Mace. S svojim lepim glasom, zmožnim popolne modulacije, in pravilno dikcijo si je hitro pridobila naklonjenost občinstva. Poročila se je z igralcem Leonom Dragutinovićem, ki je imel velik vpliv na njen nadaljnji umetniški razvoj. V času, ko nista bila vezana na stalno zaposlitev, sta potovala ter prirejala predstave po Hrvaški, Srbiji in Črni gori. Dragutinović je okoli sebe zbiral mlade, talentirane igralce. 1901–09 sta zakonca gledališko ustvarjala v Ljubljani, 1910 pa sta odšla v Trst, kjer je bil Dragutinović štiri leta ravnatelj slovenskega gledališča. Štefa Dragutinović je nastopala v raznolikih vlogah – v komičnih in karakternih, v drami, komediji in opereti. Igrala je stare in mlade like. V Ljubljani in Trstu je najraje oblikovala karakterne in komične vloge. Od 1914, ko je njen mož Leon Dragutinović prevzel mesto ravnatelja Hrvaškega narodnega gledališča v Osijeku, je bila angažirana v Osijeku, kjer je ostala štiri sezone. Ko je Dragutinović 1917 umrl, je Štefa Dragutinović iz Osijeka odšla v Zagreb, 1919 pa na povabilo Hinka Nučiča v Maribor, kjer je pomagala vzpostavljati slovensko narodno gledališče. V Mariboru je igrala tri leta, nato je odšla v Split in Zagreb ter se 1929 znova vrnila v Maribor in tam je ostala do upokojitve 1935.

Z lahkoto se je poglabljala v ustvarjanje novih vlog, z veliko čustvenostjo se je znala popolnoma vživeti vanje. Ustvarjala je s prepričanjem, da mora umetniško delo prihajati iz duše, in ne iz težnje po slavi. Njene najbolj prepoznavne vloge so bile: Vrza v Tugomeru Frana Levstika, Gospa Dulska v Morali gospe Dulske Gabriele Zapolske, Živka v Gospe ministrovki Branislava Nušića, Wolffovka v Bobrovem kožuhu Gerharta Hauptmanna, Gospa Warren v Poslih gospe Warrenove Georgea Bernarda Shawa, Županja v Pohujšanju v dolini šentflorjanski Ivana Cankarja, Kalandrova žena v Cankarjevih Hlapcih, Hana v njegovih Kralju na Betajnovi ali Mrmoljevka v Narodnem blagru, Matrjona v Moči teme Leva Nikolajeviča Tolstoja, Strina Mina v Rdeči kapici Danila Gorinška. Poseben uspeh je doživela z vlogo stare Jugovićke v Smrti majke Jugovićev Iva Vojnovića, ki ji je bila v vsej karieri najljubša. V operetah je bila Madame Beaubuisson v Plesu v operi Richarda Heubergerja ali Predstojnica dekliškega zavoda v Mam`zelle Nitouche Hervéa. Ob štiridesetletnici gledališkega delovanja se je novembra 1935 poslovila z mariborskega odra kot Gospa Škorec v Viharju v kozarcu Bruna Franka.

Dela

Vloge

  • Grofica Natalija Birginska (Milan Begović: Gospa Walevska, režija Leon Dragutinović, 1907).
  • Wolfovka (Gerhart Hauptmann: Bobrov kožuh, režija Leon Dragutinović, 1908).
  • Gospa Dolska (Gabriela Zapolska: Morala gospe Dolske, režija Hinko Nučič, 1919).
  • Majka Jugovićev (Ivo Vojnović: Smrt Majke Jugovića, režija Hinko Nučič, 1920).
  • Marina, stara pestunja (Anton Pavlovič Čehov: Striček Vanja, režija Milan Skrbinšek, 1921).
  • Vojvodinja Berwick (Oskar Wilde: Pahljača lady Windermere, režija Rado Železnik/Milan Skrbinšek, 1922).
  • Gospa Hrenova (Alojz Kraigher: Na fronti sestre žive, režija Jože Kovič, 1930).
  • Tarbula (Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi, režija Jože Kovič, 1931).
  • Jera (Karl August Görner: Janko in Metka, režija Pavel Rasberger, 1935).
  • Gospa Škorec (Bruno Frank: Vihar v kozarcu, režija Jože Kovič, 1935).

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • Pokrajinski arhiv Maribor, SI_PAM/0005/005/002 Gospodinjska kartoteka Mestne občine Maribor.
  • Arhiv SNG Maribor.
  • ES.
  • Hrvatski biografski leksikon.
  • Slovenski gledališki leksikon I, Ljubljana, 1972.
  • Pregled dela mariborskega gledališča 1919–1941 : ob štiridesetletnici SNG v Mariboru, Maribor, 1960 (zbral in sestavil Dušan Mevlja).
  • Fran Vatovec: Pri Štefi Dragutinovićevi : ob njeni nocojšnji poslovilni predstavi in 40-letnici umetniškega odrskega delovanja, Mariborski večernik Jutra, 16. 11. 1935.
  • Josipina Cerinškova: Štefka Dragutinovićeva, Ženski svet, XIV, 1936, 17.
  • Pavel Rasberger: Ob smrti Štefe Dragutinović, Gledališki list Drame SNG Maribor, III, 1948/49, št. 13 (na platnici).
  • Pavel Rasberger: Štefa Dragutinović umrla, Vestnik – glasilo OF mesta Maribor, 26. 5. 1949.
  • Radivoj Rehar: Štefa Dragutinovićeva : k proslavi njenega 35-letnega gledališkega udejstvovanja, Mariborski večernik jutra, 2. 6. 1930.
  • SiGledal - portal slovenskega gledališča, iskanje po osebah (ključna beseda Dragutinović Štefa) (november 2019).
Maček, Jure: Dragutinović, Štefa (1876–1949). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1007770/#novi-slovenski-biografski-leksikon (29. maj 2020). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Primorski slovenski biografski leksikon

Dragutinović Štefka, igralka, r. 16. jan. 1876 v Zagrebu, u. 17. maja 1949 pt. Na Slovenskem je bila ista leta kot mož Lev. Po njegovi smrti je igrala v Mariboru v letih 1919–22 in od sezone 1929–30 do upokojitve 1935. V Lj. in v Trstu je najraje oblikovala karakterne in komične vloge, tako npr. Martejono, Mrmoljevko, Hano, Katjo Kabanovo idr.; po vojni je nastopala v Mariboru v številnih epizodnih vlogah in tudi v operetah. V Trstu je doživela poseben uspeh v Vojnovićevi Smrti matere Jugovićev.

Prim.: ŽS 1936, 17; GL Mrb. 1948/49, št. 13; SGL I, 132; SDL I, 78.

Har.

Harej, Zorko: Dragutinović, Štefa (1876–1949). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1007770/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (29. maj 2020). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič Čotar - Fogar, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1977.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine