Primorski slovenski biografski leksikon

Čotar Albin - Jaduk, družbenopolitični delavec, aktivist OF, r. 25. febr. 1917 v Hočah pri Mariboru v kmečki družini vojnih beguncev iz Škrbine na Krasu, u. 3. nov. 1988 v Kopru, kjer je pokopan. Po prvi svet. vojni in po povratku v Škrbino je končal tam osn. š. in se v Trstu izučil za trgov. pomočnika. S sedemnajstim letom je emigriral v Jslo, najprej v Zagreb k bratu, kjer se je preživljal kot pekovski delavec in delal v emigrantskem društvu Istra, potem 1. 1936 v Lj., kjer je delal v mladinskem delavskem gibanju v rajonu Trnovo in v emigrantskem društvu Tabor. Po it. zasedbi Sje je postal 1. avg. 1941 član KP Sje in aktivist OF, od sept. član rajon. komiteja KPS v Trnovem in istočasno opravljal dolžnost sekretarja rajon. komiteja SKOJ in bil član rajon. odbora OF. Udeleževal se je raznih mladinskih akcij proti okupatorju do sredine febr. 1942, ko je bil po nalogu komisije za Primor. pri CK KPS poslan v Trst skupaj z aktivistom Darkom Marušičem-Blažem za nadaljevanje organizacijskega dela za KPS in OF po aretaciji bratov Oskarja in Leva Kovačiča. Z Marušičem je prišel v Trst 12. febr. 1942. Na sestanku z barkovljanskimi pristaši OF v gostilni Nino na Greti pri svetilniku je ustanovil jedro bodoče KPS v Barkovljah. Po krajšem povratku v Lj. na poročanje CK KPS se je vrnil v Trst in nadaljeval z organizac. in polit. delom med tržaškimi aktivisti OF. Med drugim sta z Marušičem napisala znani razglas OF v skrivališču v ul. Costalunga in ga nato na ciklostil razmnožila v tehniki v ul. Carpinedo. Deloval je pod ilegalnimi imeni Pino, Karlo in pozneje v partizanih Jaduk. Po izdajstvu je bil 11. okt. 1942 aretiran in po mučnih zasliševanjih v trž. Coroneu v samici in potem v Vidmu in Pordenonu prišel po 18 mesecih na prostost šele 9. apr. 1944. Preko Istre je prišel v Brkine na Istrsko vojno področje in prevzel dolžnost sekretarja okrož. komiteja SKOJ do sredine jun., ko je bil premeščen na Kraško okrožje in do začetka avg. opravljal dolžnost sekretarja okrož. komiteja KPS, nakar je bil premeščen na enako dolžnost v na novo ustanovljeno Južnoprimor. okrožje v Brkine, kjer je ostal do febr. 1945 in bil do konca vojne organizacijski sekretar okrožja. – Po vojni je bil nekaj časa zaposlen pri Notranji upravi v Kopru, potem je deloval na gospodarskem področju kot direktor podjetja BOR v Kopru. Po upokojitvi 1966 je delal v raznih družbenopolit. organizacijah in bil ob ustanovitvi odbora aktivistov Južnoprimor. okrožja 1974 do smrti njegov preds. Veliko se je ukvarjal z zbiranjem gradiva za zgod. NOB oz. za monografijo o Južnoprimor. okrožju. Zavzemal se je za razvoj dolga povojna leta zanemarjenih Brkinov.

Prim.: Lastni življenjepis Albina Čotarja (arhiv ZZB – Ljubljana); Maks Zadnik - Ob 70-letnici A. Čotarja, TV – 15 5. mar. 1987; A. Čotarju-Jaduku v spomin, PrimN 11. nov. 1988 (Odbor aktivistov Južnoprimor. okrožja); Albin Čotar, TV – 15: Naš tovariš – 8. dec. 1988 v rubriki Imeli smo ljudi; izjava vdove po A. Č. piscu 10. jun. 1993.

Koren

Koren, Jože: Čotar, Albin. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1006960/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič Dodatek B - L, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1993.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine