Primorski slovenski biografski leksikon

Čopič Venceslav, pedagog, strokovni pisatelj, š. svetnik, r. 9. nov. 1893 pri Slokarjih v Lokavcu pri Ajdovščini, živi v Lj. Oče Franc, Žagar, mati Terezija Bolko. Osn. š. v Lokavcu (1899–1907), pripravnica za učit. v Sežani (1907–08), ki jo je vodil Alojz Bajc; učit. v Kopru (1908–09) in v Gor. (1909–12). Matura (1912) in usposobljenostni izpit (1914). Izpopolnjevalni tečaji: trgovsko nadaljevalna š. v Lj. (1919), kmetijsko nadaljevalna š. na Grmu (Novo mesto, 1921), osem semestrov višje pedagoške š. v Zgb (1921–28). Diplomski izpiti v Zgb: za meščanske š. (1926), za srednje š. in višje nadzodnike (1928); profesorski izpit (1932). Vojak (1915–18), na Tirolskem težko ranjen. Po zlomu je skušal organizirati narodno obrambo na Krasu: 16. nov. 1918 aretiran v Ajdovščini in pregnan v Jslo. Službe: učitelj v sežanskem okraju: Povir (1912–13), Štjak (1913–15). Ob plebiscitu učitelj na Rudi na Koroškem (1919–20) in v Pišecah pri Brežicah (1920–21); prof. na mešč. š. v Ptuju (1922–23) in ponovno v Pišecah (1924–25); prof. na učit. v Lj. (1928–42). Med drugo vojno: talec v zaporih v Lj. (1942), interniranec v Viscu (1942–43) in v Dachauu (nov. 1943–jun. 1945). Po vojni je vršil službo v prosv. min. SR Slovenije kot nadzornik, kot preds. za strok. učit. izpite, nato preds. glavne komisije za učne načrte in preds. prosvetnega sveta. Zaslužen za uzakonitev 8-razr. osn. š. obveznosti v Jsli. Upokojen 1951. Honorarno: okr. š. nadz. za gor. okraj (1951–53; nadzornik za krški okraj (1953–55); vodil tečaj za učit. in prof. na Pedagoškem centru v Lj. (1955–60); bil direktor Prosvetne pedagoške službe v Ajdovščini (1962–64), nato prosvetni svetovalec do ponovne upokojitve (30. 6. 1965) v N. Gorici. Sodeloval kot organizator društva in Zveze društev »Šola in dom« (1932–41). Objavil: Praktični učiteljski, veroučiteljski izpit in praktični izpit za otroške vrtnarice (1938); v Krškem je uredil Zbornik za pouk domoznanstva »Spodnje slov. Posavje« (Trbovlje 1956); v Zborniku za historiju školstva (2. knjiga, Zgb 1965) je objavil Stane Žagar – učitelj; v knjigi »Osnovna šola na Slovenskem 1869–1969« (Lj. 1970) je objavil Pouk matematike v obvezni osn. šoli in Zemljepis v obvezni osn. šoli; v zborniku »Sto let učiteljišča« (Lj. 1973) je objavil Sto let ljublj. učiteljišča. Samostojni deli: Meterski sestav in učno navodilo (Ljubljana 1962) ter Pisanje (Ljubljana 1965). Bil je tudi urednik Male pedagoške knjižnice, ki jo je izdajal Pedagoški center v Lj. (1955–60) in sodeloval pri Krajevnem leksikonu Slovenije (1969) z zbiranjem gradiva občine Ajdovščina. Pisal je članke o metodičnih in pedagoških vprašanjih.

Prim.: ZSS VII, 19; MSE I, 313; Sto let ljublj. učitelj.; Lj. 1973, 101; Slovensko učit. v Kopru, Koper 1976, 77.

Mk.

Močnik, Hubert: Čopič, Venceslav. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1006650/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (23. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine