Čibej, Franjo

Čibej Franjo, pedagog in filozof, strokovni pisatelj, 21. jun. 1901 v Gor., u. 15. maja 1929 v Lj. Oče Franc, pisarniški ravnatelj apelacijskega sodišča, mati Katarina Eržen. Družina se je zaradi očetovih premestitev morala seliti iz rodne Ajdovščine v Gorico, nato v Trst, kasneje še – kot vojni begunci leta 1915 – v Gradec in Lj., zato je Č. obiskoval osn. š. v Trstu (via Fontana), tu nemško gimn. na Piazza Lipsia, od jeseni 1915 klasično gimn. (I. Staatsgymnasium) v Gradcu, po preselitvi družine v Lj. 1919 je obiskoval 8. razr. gimn. na Poljanah. Na lj. U je študiral na filoz. fak. (filozofijo, pedagogiko in matematiko). Leta 1924 je diplomiral in se zaposlil kot profesor na lj. učiteljišču, 1925 pa promoviral iz teme Predmetno-psihološka analiza socialnih form, nato je 1925–26 študiral en sem. v Münchnu pri prof. dr. Fischerju, hkrati pa navezoval stike z vidnimi nemškimi pedagogi ter z dr. Bühlerjevo na Dunaju. Več let je bil preds. in je predaval na Ljudski univerzi (predavanja v balkonski dvorani v Lj). Sprva je prosil za docenturo pri prof. Ozvaldu, a je ni dosegel, zato se je jeseni 1925 obrnil z isto ponudbo na filoz. fak. v Skopju. Poleg svojega pedagoškega poklica na moškem in ženskem učiteljišču pa se je Č. v svojih znanstvenih razpravah, člankih in študijah zanimal za filozofska, splošnokulturna in sociološka vprašanja, posebno tista, ki so bila v tesni zvezi z življenjem (film, ples). Tako je objavil: Pota in razpotja v sodobnem mladinskem gibanju (Pedagoški zbornik 1922), O virih duhovnega in kulturnega življenja (ibidem, 1923), Morala in družba (SN 1924), Doneski k utemeljitvi sociologije umetnosti (DS 1925), Erotika in seksualnost mladostnika (P 1925), Umetniške možnosti kina (DS 1924), Iz snovanja naše etike (Mnt 1924), Nekatere točke iz modernega mladinoslovja (C 1925), Funkcije pesništva (LZ 1926), Kristus in tragika človeškega srca (Almanah katoliškega dijaštva, 1922), Temeljna vprašanja sociologije religije (Č 1925–26), O revoluciji kmeta (1925), Kič in šund (DS 1929), Estetika in sociologija filma (DS 1929), O bistvu plesa (Križ na gori 1926), Problem slovenske izobrazbe (DS 1927), Umetniško ustvarjanje Ivana Cankarja (LZ 1927). Posmrtno je izšla (v Umetniškem zborniku 1, 1943) razprava Umetnost in vzgoja, medtem ko je njegovo glavno delo Psihologija pedagogike, teorija in očrt psihičnega razvoja pri otroku, s katerim se je menil habilitirati, ostalo do danes v rkp. C. je bil aktiven član križarjev, sodeloval je v njihovih glasilih (Križ na gori, Križ). Objavljal je v rubriki S »Za duha in srce«. Č. je imel za prijatelje S. Kosovela, brata Vodnika, Doro Vodnikovo, Almo Sodnikovo idr. Bil je oster, pronicljiv um, široko razgledan, kljub temu pa po značaju skromen in ljubezniv. Bil je rojen znanstvenik; živel je samo študiju in iskanju duhovnih vrednot. Vsi so mu – ne glede na svetovni nazor – priznavali objektivnost, zraven tega pa izjemno nazornost v ekspoziciji njegovih idej. Njegov učitelj dr. K. Ozvald mu je posvetil svoje delo Duševna rast otroka in mladostnika, Lj. 1930.

Prim.: Fr. Stelè, † Dr. F. Č., DS 1929, 6, 192; St[anko] Gogala, Čibejevo znanstveno in kulturno-literarno delo, Pedagoški zbornik 1929; Edo Kardelj, Dr. F. Č. kot učitelj, P 1929–30, 9/10; † F. Č., Križ 1929, V/VI, 112 (nekrolog); Dr. Stanko Gogala, žrtve posvečujejo delo... Dr. F. Č., Križ 1929, VII/VIII, 135–6; Č. F., EJ 2, 594 (S. G. = Stanko Gogala); SGL I, 108; France Brenk, Oris zgodovine filma v Jugoslaviji (v knjigi: Georges Sadoul, Zgodovina filma, Lj. 1960), 545; Kokole, 38; Marko Dvorak, Poizkus orisa križarskega gibanja, NPot 1969, 4/6, 171 in pass.; F. Lužar, Dr. F. Č., SU 1929, 5/6, 87; Dr. F. Č., S 1929, 110 s sl.; ZSS V, 147; VI, 159–161, 163, 174, 176, 177, 311; Zadravec, ZSS 6, 25; sporočilo in družinski arhiv Čibejeve sestre Olge por. Maleš; V. Bartol, Ilustracija 1929, 159; Sto let ljublj. učiteljišča, Lj. 1973, 100.

Brj.