Čibej, Franjo (1901–1929)

ČIBEJ, Franjo (Fran Čibej, dr. Franjo, Čibej, Fr. Čibej, Fr. Č., Franjo, šifre: Č. F., F. Č.), pedagog, filozof (r. 21. 6. 1901, Gorica, Italija; u. 15. 5. 1929, Ljubljana). Oče Franc Čibej, pisarniški ravnatelj prizivnega sodišča, mati Katarina Čibej, r. Eržen.

V Trstu je obiskoval osnovno šolo (1907–11) in nemško državno gimnazijo (1911–15). Družina je bila med vojnimi begunci v Gradcu, kjer je obiskoval državno gimnazijo (1915–19). Po končani prvi svetovni vojni so se preselili v Ljubljano, kjer je na poljanski gimnaziji obiskoval zadnji semester in 1919 maturiral. V šolskem letu 1919/20 je obiskoval ljubljansko Teološko fakulteto, 1920 pa je nadaljeval študij filozofije, pedagogike, matematike in fizike na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Diplomiral je 1924, naslednje leto pa doktoriral z disertacijo Predmetno-psihološka analiza socialnih form. V šolskem letu 1925/26 je v Münchnu en semester študiral sociologijo in navezoval stike z vidnimi nemškimi pedagogi. Na ljubljanskem učiteljišču se je zaposlil 1927 in tam poučeval do smrti.

V svojih številnih razpravah in člankih (mdr. v Čas, Dom in svet, Ljubljanski zvon, Mladika, Pedagoški zbornik, Popotnik, Slovenec, Slovenski narod, Socialna misel : mesečnik za vse panoge socialnega in kulturnega življenja) se je ukvarjal s filozofskimi, pedagoškimi, splošnokulturnimi in sociološkimi vprašanji, povezanimi z življenjem. Bil je soustanovitelj prenovitvenega katoliškega mladinskega gibanja. V študijah o mladinski psihologiji je upošteval psiho kot celoto, prikazal različne gensko-psihične sestave, razpravljal z enotnega stališča duševne statičnosti in progresivnosti. Med prvimi na Slovenskem je pisal o filmu, nekaj člankov pa tudi o plesu. Bil je učenec pedagogov Franceta Vebra in Karla Ozvalda. Že na učiteljišču je predaval v Pedagoškem krožku in ga po nastavitvi na učiteljišče oživil, razširil ter predaval o psihologiji, sociologiji in socialni ekonomiji. V svojih delih je opozarjal na vrednote duhovne kulture in zahtevo po njej postavljal znanstveno, psihološko, pedagoško, filozofsko in sociološko. Pri delu z učenci je dosegel izjemne uspehe, saj si je s svojim znanjem in znanstveno objektivnostjo pridobil njihovo zaupanje ter z njimi razpravljal o posameznih vprašanjih. Njegov profesor Karel Ozvald mu je posvetil knjigo Duševna rast otroka in mladostnika, ki je izšla 1930.

Čibej Franjo, pedagog in filozof, strokovni pisatelj, 21. jun. 1901 v Gor., u. 15. maja 1929 v Lj. Oče Franc, pisarniški ravnatelj apelacijskega sodišča, mati Katarina Eržen. Družina se je zaradi očetovih premestitev morala seliti iz rodne Ajdovščine v Gorico, nato v Trst, kasneje še – kot vojni begunci leta 1915 – v Gradec in Lj., zato je Č. obiskoval osn. š. v Trstu (via Fontana), tu nemško gimn. na Piazza Lipsia, od jeseni 1915 klasično gimn. (I. Staatsgymnasium) v Gradcu, po preselitvi družine v Lj. 1919 je obiskoval 8. razr. gimn. na Poljanah. Na lj. U je študiral na filoz. fak. (filozofijo, pedagogiko in matematiko). Leta 1924 je diplomiral in se zaposlil kot profesor na lj. učiteljišču, 1925 pa promoviral iz teme Predmetno-psihološka analiza socialnih form, nato je 1925–26 študiral en sem. v Münchnu pri prof. dr. Fischerju, hkrati pa navezoval stike z vidnimi nemškimi pedagogi ter z dr. Bühlerjevo na Dunaju. Več let je bil preds. in je predaval na Ljudski univerzi (predavanja v balkonski dvorani v Lj). Sprva je prosil za docenturo pri prof. Ozvaldu, a je ni dosegel, zato se je jeseni 1925 obrnil z isto ponudbo na filoz. fak. v Skopju. Poleg svojega pedagoškega poklica na moškem in ženskem učiteljišču pa se je Č. v svojih znanstvenih razpravah, člankih in študijah zanimal za filozofska, splošnokulturna in sociološka vprašanja, posebno tista, ki so bila v tesni zvezi z življenjem (film, ples). Tako je objavil: Pota in razpotja v sodobnem mladinskem gibanju (Pedagoški zbornik 1922), O virih duhovnega in kulturnega življenja (ibidem, 1923), Morala in družba (SN 1924), Doneski k utemeljitvi sociologije umetnosti (DS 1925), Erotika in seksualnost mladostnika (P 1925), Umetniške možnosti kina (DS 1924), Iz snovanja naše etike (Mnt 1924), Nekatere točke iz modernega mladinoslovja (C 1925), Funkcije pesništva (LZ 1926), Kristus in tragika človeškega srca (Almanah katoliškega dijaštva, 1922), Temeljna vprašanja sociologije religije (Č 1925–26), O revoluciji kmeta (1925), Kič in šund (DS 1929), Estetika in sociologija filma (DS 1929), O bistvu plesa (Križ na gori 1926), Problem slovenske izobrazbe (DS 1927), Umetniško ustvarjanje Ivana Cankarja (LZ 1927). Posmrtno je izšla (v Umetniškem zborniku 1, 1943) razprava Umetnost in vzgoja, medtem ko je njegovo glavno delo Psihologija pedagogike, teorija in očrt psihičnega razvoja pri otroku, s katerim se je menil habilitirati, ostalo do danes v rkp. C. je bil aktiven član križarjev, sodeloval je v njihovih glasilih (Križ na gori, Križ). Objavljal je v rubriki S »Za duha in srce«. Č. je imel za prijatelje S. Kosovela, brata Vodnika, Doro Vodnikovo, Almo Sodnikovo idr. Bil je oster, pronicljiv um, široko razgledan, kljub temu pa po značaju skromen in ljubezniv. Bil je rojen znanstvenik; živel je samo študiju in iskanju duhovnih vrednot. Vsi so mu – ne glede na svetovni nazor – priznavali objektivnost, zraven tega pa izjemno nazornost v ekspoziciji njegovih idej. Njegov učitelj dr. K. Ozvald mu je posvetil svoje delo Duševna rast otroka in mladostnika, Lj. 1930.

Prim.: Fr. Stelè, † Dr. F. Č., DS 1929, 6, 192; St[anko] Gogala, Čibejevo znanstveno in kulturno-literarno delo, Pedagoški zbornik 1929; Edo Kardelj, Dr. F. Č. kot učitelj, P 1929–30, 9/10; † F. Č., Križ 1929, V/VI, 112 (nekrolog); Dr. Stanko Gogala, žrtve posvečujejo delo... Dr. F. Č., Križ 1929, VII/VIII, 135–6; Č. F., EJ 2, 594 (S. G. = Stanko Gogala); SGL I, 108; France Brenk, Oris zgodovine filma v Jugoslaviji (v knjigi: Georges Sadoul, Zgodovina filma, Lj. 1960), 545; Kokole, 38; Marko Dvorak, Poizkus orisa križarskega gibanja, NPot 1969, 4/6, 171 in pass.; F. Lužar, Dr. F. Č., SU 1929, 5/6, 87; Dr. F. Č., S 1929, 110 s sl.; ZSS V, 147; VI, 159–161, 163, 174, 176, 177, 311; Zadravec, ZSS 6, 25; sporočilo in družinski arhiv Čibejeve sestre Olge por. Maleš; V. Bartol, Ilustracija 1929, 159; Sto let ljublj. učiteljišča, Lj. 1973, 100.

Brj.