Primorski slovenski biografski leksikon

Černo (Cerno) Viljem, prosvetni in družbenopolitični delavec, r. 24. jul. 1937 v Bardu (Lusevera) v Terski dolini v Slov. Benečiji. Oče Rudolf, zidar, mati Micottis Evfrazija Marija. Po it. osn. š. v Bardu (1943–47) je obiskoval v Gor. slov. strok. š. (1949–50), srednjo š. (1951–54) in učiteljišče (1954–58). Po učit. maturi (1958) je študiral na trž. U (filoz. fakulteta, leposlovna skupina) od 1958–68. Doktoriral je 1968 z disertacijo Aspetti geografici del fenomeno migratorio in nove Comuni delta cosidetta Slavia Friulana, v kateri je obravnaval zaskrbljajoče izseljevanje iz Slov. Benečije (TKol 1972, 43). Sprva je služboval kot izredni učit. v raznih krajih (Bardo, Centa, Longriacco, Ciseriis, Viskorša) od 1959–64. Zatem je odslužil vojaški rok (1964–65) in nadaljeval s poučevanjem kot redni učit. v Pontebbi (1965–66) in v rojstnem Bardu (1966–69). Od 1969 dalje je redni profesor zgodov. in zemljepisa na nižji sred. š. v Centi (Tarcento). Č. je kot podjeten slov. izobraženec znatno prispeval k narodnemu osveščanju beneških Slovencev. Pionirsko je posegal in posega na šolsko, prosvetno in družbenopolitično področje. Na šolskem področju je organiziral pošolski pouk slovenščine v Bardu in Teru (nov. 1973), v Gorenjem Tarbiju (od 1974 dalje) in na osn. š. v Mašerah (maj 1976); organiziral je tudi tečaj slov. jezika in kulture v občinski dvorani v Čedadu (apr. 1976). Večkrat je javno zahteval, naj se osnujejo slov. š. v Benečiji. Na posvetu o šolstvu, ki ga je organiziral SLORI, je sodeloval s posegom Stanje šolstva v Ben. Sloveniji (izšlo v: Posvet o šolstvu v It., 1976). Bil je med ustanovitelji kult. društva I. Trinko v Čedadu (1954) in od 1973 njegov preds. V Bardu organiziral Center za kulturne in socialne raziskave (1967) ter etnografsko razstavo in muzej (1973); skupaj s Skupnostjo Nadiških dolin je organiziral proslavo 20-letnice smrti I. Trinka (26. jun. 1974) in srečanja sosednjih narodov na Kamenici (1974 in 1975). Na družbenem področju je posvečal posebno skrb izseljencem in zanje organiziral »dan emigranta« v Bardu (od 1966) in v Čedadu (1974 in 1975); kot občinski svetovalec v Bardu (od 1964) in član Gorske skupnosti Terskih dolin (1976) se je zavzemal za krajevne potrebe prebivalstva, zlasti še po potresu 6. maja 1976. Njegova dejavnost se ne omejuje samo na Slov. Benečijo, pač pa na ves slov. zamejski prostor: član je izvršnega odbora SKGZ, podpreds. SLORI od ustanovitve, na RAlTrstA je govoril o klimi in rastju v Slov. Benečiji (1969); na Študijskem srečanju o problemih slov. manjšine v Gor. (18. 5. 1974) je nastopil z referatom Stanje manjšine v Benečiji (izšel v: Convegno di studi sui problemi della minoranza slovena, Gor. 1974, 167–171) in na Mednarodni konferenci o manjšinah v Trstu julija 1974 z referatom Zgodovinski in kulturni oris Beneške Slovenije. V TKol je objavil pesmico Rodna vas, več člankov pa v Matajurju in Emigrantu. Za javno spodbujanje kulturnega življenja mu je ZKPO Slovenije dala Odličje svobode 1973.

Prim.: Vprašalna pola; TKol 1964, 80; 1972, 43,99, 111 in 113; 1973 59; PDK 1966, 203; 1969, 20.in 21. 3.; Nedeljski dnevnik 1975, 31. 8.; Novi Matajur 1976, 18; 22, str. 2 s sl.

R. K.

Klinec, Rudolf: Černo, Viljem. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1006400/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (12. december 2018). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine