Novi Slovenski biografski leksikon

ČEFERIN, Bernard (Bernardus Zefferin/Zeffarin, Zafarin, Zepherinus, Zepherin), teolog, matematik, filozof (r. 21. 5. 1628, Solkan; u. 12. 4. 1679, Gorica, Italija). Brata Filip Čeferin (1630–1666), jezuit, teolog, matematik, misijonar, in Andrej Čeferin (1634–1668), jezuit, teolog, matematik, misijonar.

Po končani jezuitski gimnaziji v Gorici je šolanje nadaljeval na Dunaju, kjer je 1648 stopil v jezuitski red ter po opravljenem noviciatu (1649) na graški in dunajski univerzi študiral filozofijo (1650–51, 1654–57), vmes je 1652–53 deloval v Gorici. Dosegel je doktorat iz filozofije. 1658 je služboval v Judenburgu, nato v Trstu (1659) in v Dobrli vasi/Eberndorf na Koroškem (1660). Sledili sta dve leti službovanja na univerzi v Trnavi (1661–62) na Slovaškem  tam je v šolskem letu 1660/61 poučeval matematiko, naslednje šolsko leto pa etiko. Zatem je deloval na dunajski univerzi (1663–67). Bil je pridigar na saškem kraljevskem dvoru v Dresdnu (1668–73). Takrat je bila habsburška monarhija v zavezniških odnosih s Saško. V tej nemški kraljevini naj bi Čeferin utrjeval katoliško veroizpoved zaradi njenega soočanja s protestantizmom. Za dvorno kapelo na saškem dvoru naj bi pripravil nekaj sakralnih besedil, ki jih je uglasbil Carlo Pallavicino. Vrnil se je na Dunaj (1674–75) in po bivanju na Reki 1667 prišel v Gorico; tam je umrl kot prefekt spiritual pri jezuitskem kolegiju.

V zelo skopih podatkih o Čeferinovem življenju je navedeno, da je bil matematik. V Backer-Sommervoglovi enciklopediji književnega ustvarjanja jezuitske družbe pa je podatek, da je bil Čeferin avtor dveh latinskih objav, in sicer Ephemerides Tyrnavienses (Trnava, 1662) in Questiones controversarium fidei (izšlo naj bi postumno v Rimu 1680). Iz kronike jezuitskega reda v Gorici in iz Čeferinovih biografij, ki pa so temeljile na podatkih iz te jezuitske kronike, je mogoče razbrati, da je bilo delo Quaestiones contraversarium fidei pripravljeno za tisk, a ni izšlo. V arhivu knjižnice pariškega observatorija (Observatoire de Paris) se v korespondenci poljskega astronoma Jana Heweliusza (1611–87) nahajata pismi, ki ju je Čeferin z Dunja poslal Heweliuszu v Gdansk (1665, 1666), in naslovnikova odgovora.

Dela

  • Ephemerides Tyrnavienses, Trnava, 1662 (ni ohranjeno).
  • Questiones controversarium fidei, Rim, 1680 (ni ohranjeno).

Viri in literatura

  • Augustin et Aloys de Backer, Carlos Sommervogel: Bibliothèque de la Compagnie de Jesus : bibliographie, 8, Bruxelles - Paris, 1898.
  • Branko Marušič: Solkanski rojak, matematik, jezuit Bernard Čeferin/Zefferin (1628–1679), Oltre i confini : scritti in onore di don Luigi Tavano per i suoi 90 anni, Gorizia, 2013, 171–176.
  • Branko Marušič: Latinski pisci iz 17. in 18. stoletja, rojeni v Solkanu, Izvestja Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, 10, 2013, 6–12.
  • Stanislav Južnič: Matematične vede Solkanca Čeferina in njegovih sodobnikov, Goriški letnik, 37–38, 2013–2014, 239–265.
  • Branko Marušič: Gli scrittori latini del Sei e Settecenro nati a Salcano, Quaderni giuliani di storia, 25, 2014, št. 2, 335–346.
Marušič, Branko: Čeferin, Bernard (1628–1679). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1006190/#novi-slovenski-biografski-leksikon (16. januar 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Primorski slovenski biografski leksikon

Čeferin (Zeferin, Zefferin) Bernard, šolnik, misijonar in pisatelj, r. v Gor. 21. maja 1628, u. v Gor. 15. apr. 1679. Gimn. (1641–46) in filoz. (1646–48) končal v Gor., vstopil v jezuitski red 3. okt. 1648 na Dunaju in po opravljenem noviciatu dopolnil študij filozofije na dunajski U (1652–54), dosegel doktorat iz filozofije, študiral teologijo (1654–58) in odšel v Reko, kjer je poučeval humaniora na gimn. (1658–60) in od tam misijonaril po Dalmaciji (okrog Zadra in po otokih). Potem je bil prof. matematike in etike na U v Trnavi (1661–62), retorike na akademiji v Zgbu (1663) in filoz. na U na Dunaju (1664–66). Z Dunaja je z avstrijskim ambasadorjem poslan za pridigarja na saški dvor (1666), a ko se je vrnil v Gor. (1673), je tam težko bolan preživel zadnja leta. Napisal je dela: Ephemerides Tyrnavienses (Turnaviae 1662) in Quaestiones controversiarum (Romae 1680).

Prim.: A. & A. de Backer: Bibliothèque des Ecrivains de la Compagnie de Jésus I. Liége 1853–61, 1711; J. N. Stoeger, Scriptores ProvinciaeAustriacae Societatis Jesu ab ejus origine ad nostra usque tempora. Viennae 1855, 404; C. Sommervogel: Bibliothèque de la Compagnie de Jésus. Première partie: Bibliographie VIII. Bruxelles-Paris 1898, 1479; M. Vanino (Vrela i prinosi. I. Sarajevo 1932, 106–82); F. Fancev, Gradja za povijest školskog i književnog rada Isusovačkog kolegija u Zagrebu 1606–1772. III. Zgb 1934–37, 90,297.

Lc.

Lisac, Ljubomir Andrej: Čeferin, Bernard (1628–1679). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1006190/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (16. januar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine