Novi Slovenski biografski leksikon
ČARGO, Ivan (Janko Čargo, Janez Čargo, Giovanni Ciargo), slikar, risar, ilustrator, scenograf (r. 25. 2. 1898, Tolmin; u. 11. 8. 1958, Ljubljana). Oče Franc Čargo, ravnatelj zemljiške knjige, mati Amalija Čargo, r. Sovdat.
Otroštvo je preživel v Kanalu, kamor se je družina preselila kmalu po njegovem rojstvu. Tam je obiskoval osnovno šolo, 1909–15 se je šolal na gimnaziji v Gorici, nato pa nadaljeval v četrtem razredu na gimnaziji v Novem mestu, kamor se je družina umaknila pred prvo svetovno vojno. 1916 je sodeloval v Brusilovi ofenzivi na ruski fronti, bil vpoklican na soško fronto in na strani avstrijske vojske sodeloval pri preboju pri Kobaridu ter 1917 v bitkah na območju reke Piave. 1918 se je vpisal v peti razred novomeške gimnazije. Po prvi svetovni vojni je kot prostovoljec branil severno mejo na Koroškem. Novembra 1920 je zaprosil za vpis na akademijo v Rimu in bil v študijskem letu 1921/22 vpisan v pripravniški letnik (Corso inferiore), vendar študija na akademiji ni nadaljeval. Podatki o študiju v Firencah niso potrjeni. V tistem času je potoval po Italiji, s kiparjem Živojinom Lukićem sta prišla do Sicilije in španske obale. Od 1923 je bil v Gorici, kjer je 1924−27 delal kot scenograf Ljudskega gledališča. 1927 se je zaradi stopnjevanja fašističnega preganjanja preselil v Ljubljano, kjer je bil med soustanovitelji oz. sodelavci avantgardistične revije Tank. Delal je kot scenograf, 1929–30 pa kot sodelavec revije Ilustracija, v kateri so objavili njegove številne portrete osebnosti iz gledališkega sveta. 1930 je zaradi razstave slikarjev Julijske krajine odpotoval v Beograd in tam ostal do 1937 ter delal kot honorarni sodelavec več revij in časopisov, mdr. je bil 1933 ilustrator Slovenskega beograjskega tednika. V letih pred drugo svetovno vojno je živel v Ljubljani, kjer je bil deležen preganjanja zaradi levičarskega prepričanja. Ob začetku vojne 1941 je bil kot prostovoljec v Beli krajini, da bi se izognil vpoklicu v italijansko vojsko. Istega leta so ga zaprli Italijani, do 1942 se je kot jetnik zdravil na nekdanjem urološkem oddelku na kliniki Božidarja Lavriča v Ljubljani, kjer je poslikal notranjščino travmatološkega oddelka v stavbi stare kirurške klinike v Ljubljani. 1942–43 je bil interniran na Tremitsko otočje, po kapitulaciji Italije pa se je pridružil 1. prekomorski brigadi in decembra 1943 z njo odšel v Dalmacijo. Za partizansko propagando je oblikoval in ilustriral plakate, letake in priročnike. Po osvoboditvi je za zbirko Loškega muzeja kopiral srednjeveške freske v Škofji Loki in okolici (npr. motiv pametne in nespametne device iz cerkve na Suhi pri Škofji Loki, 1948) ter ilustriral za časopise in knjige, živel pa dokaj bohemsko življenje in se naposled umaknil iz umetniškega sveta.
Že kot dijak se je v Novem mestu tvorno vključil v tamkajšnji kulturni krog, kasneje imenovan novomeška pomlad. Njegovi slogovni začetki so bili realistični in secesijski, sledila je impresionistična faza, ki jo označuje serija pastelov v zabrisano mehkih barvah, ki pa je kmalu prešla v ekspresionistično. 1920 je sodeloval na 1. pokrajinski slikarski razstavi v Novem mestu, kjer je mdr. razstavil slike z motivom šmihelskega pokopališča in par kiparskih osnutkov, med študijem v Italiji ga je prevzelo futuristično in avantgardno umetnostno vrenje. 1924 je s slikama Zimska pokrajina in Poletje ter z risbama Džungla I in Džungla II, ki ju zaznamuje abstraktna stilizacija in futuristična risba, sodeloval na pomembni 1. goriški umetnostni razstavi, ki jo je priredil Goriški umetniški krožek pod vodstvom Antonia Morassija. Prvi vrhunec ustvarjalnega opusa je dosegel v času, ko se je preselil v Ljubljano in deloval v krogu avantgardne revije Tank, ki jo je izdajal goriški rojak Ferdo Delak. Razvil je osebni slog, ki ga zaznamuje futuristična risba, kombinirana s srednjeevropsko občutenim ekspresionizmom in prvinami kubizma, v glavnem se je izražal v risbi, žanrsko pa se je poglobil v portret. 1927 je z motivi iz Župančičeve pesnitve Duma poslikal stopnišče v hiši kritika Silvestra Škerla, ki so bile nato uničene. V istem času je zasnoval tudi osnutke za scenografijo opere Črne maske skladatelja Marija Kogoja, ki pa niso bili realizirani. Bil je eden od začetnikov manifestativnega sloga pisanja v likovni umetnosti na Slovenskem. V popolni abstrakciji je ustvarjal malo časa. 1929 je zaslediti povratek k realizmu in novi stvarnosti, v njegov opus je vstopila socialnokritična problematika, ki je prevladala v drugi polovici štiridesetih let 20. stoletja. Beograjsko obdobje 1930−37 je še najmanj raziskano, sledil je socialnokritični problematiki in s krepko, dinamično risbo ustvaril prototip heroične, mišičaste figure delavca in kmeta, ki ga je spremljal vse do konca ustvarjanja in predstavlja drugi vrhunec njegovega opusa. O likovnih razstavah in umetnosti je tudi pisal, gre za prva avantgardistična besedila iz vrst slikarjev.
V Kanalu so mu 1962 postavili spomenik. Po njem je v Kanalu in Ljubljani poimenovana ulica.
Dela
- Džungla II (svinčnik, 1923, zasebna last).
- Avtoportret (olje na juti, ok. 1926, Moderna galerija, Ljubljana).
- Portret arhitekta (mešana tehnika na papirju, 1926, Moderna galerija, Ljubljana).
- Portret Ferda Delaka (črna kreda, 1927, Moderna galerija, Ljubljana).
- Tihožitje (olje na platnu, 1929, Goriški muzej, Nova Gorica).
Samostojne razstave
- Nova Gorica, 1962 (avla Okrajnega ljudskega odbora).
- Nova Gorica, Kanal, 1981 (Goriški muzej, Galerija Rika Debenjaka).
Skupinske razstave
- Prva goriška umetnostna razstava (Gorica, 1924).
- Junge Slowenische Kunst (Berlin, 1928).
- Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem 1920–1930 (Ljubljana, 1986).
- Tank! Slovenska zgodovinska avantgarda (Ljubljana, 1998).
- Razprta obzorja. Umetnost XX. stoletja med Italijo in Slovenijo (Trst, 2012).
- Obrazi ekspresionizma – odtisi duha (Kostanjevica na Krki, 2018).
Dela
- Džungla II (svinčnik, 1923, zasebna last).
- Avtoportret (olje na juti, ok. 1926, Moderna galerija, Ljubljana).
- Portret arhitekta (mešana tehnika na papirju, 1926, Moderna galerija, Ljubljana).
- Komponist Matija Bravničar (pastel, 1927, zasebna last).
- Pokrajina (Rdeča pokrajina; olje na platnu, 1927, zasebna last).
- Portret Ferda Delaka (črna kreda, 1927, Moderna galerija, Ljubljana).
- Tihožitje (olje na platnu, 1929, Goriški muzej, Nova Gorica).
- Ljudje na sprehodu (V jetnišnici; olje na platnu, 1931, zasebna last).
- Beograjske ulice (Drvarji v Beogradu; pastel, črna kreda, 1934, zasebna last).
- Kosec (rdeča kreda, 1940, Umetnostna galerija Maribor).
- Vladimir Gortan (črna kreda, 1953, Goriški muzej, Nova Gorica).
Samostojne razstave
- Gorica, 1925 (Goriški umetniški krožek).
- Nova Gorica, 1962 (avla Okrajnega ljudskega odbora).
- Krško, 1968 (Galerija Krško).
- Ljubljana, 1972 (Mestna galerija).
- Nova Gorica, Kanal, 1981 (Goriški muzej, Galerija Rika Debenjaka).
- Tolmin, 1988 (Knjižnica Cirila Kosmača).
- Ajdovščina, 1999 (Pilonova galerija).
- Brežice, 2001 (galerija Posavskega muzeja).
- Ljubljana, 2007 (galerija Isis).
Skupinske razstave
- 1. pokrajinska slikarska razstava (Novo mesto, 1920).
- XVII. umetnostna razstava (Ljubljana, 1920).
- Prva goriška umetnostna razstava (Gorica, 1924).
- 4. umetniška razstava treh Benečij (Padova, 1926).
- Pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni« (Ljubljana, 1926).
- Junge Slowenische Kunst (Berlin, 1928).
- Slovenska moderna umetnost 1918−1928 (Ljubljana, 1928).
- Razstava primorskih oblikujočih umetnikov (Ljubljana, 1929).
- Kulturna izložba Julijske krajine (Beograd, 1930).
- Ljubljana v jeseni (Ljubljana, 1938).
- Prva reprezentativna slovenska razstava likovnih umetnikov (Maribor, 1938).
- Umetnostna razstava (Ljubljana, 1938).
- Razstava slovenskih primorskih umetnikov (Trst, 1945).
- Razstava slovenskih umetnikov partizanov (Ljubljana, Trst, 1945).
- Likovna razstava del Rika Debenjaka, Ivana Čarga, Ane Hladnik - Vuga, Vladimirja Hmeljaka, Rudija Kogoja, Vladimirja Makuca, Rafaela Nemca in Ivana Primožiča (Kanal, 1965).
- Socialnokritična umetnost. Grafika in risba (Ljubljana, 1976).
- Grafike, pasteli, risbe in akvareli starejših primorskih slikarjev (Kanal, 1981).
- Componenti slovene della pittura negli anni 20–30 (Pordenone, 1982).
- Frontiere d'avanguardia, gli anni del futurismo nella Venezia Giulia (Gorica, 1985).
- Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem 1920–1930 (Ljubljana, 1986).
- Tank! Slovenska zgodovinska avantgarda (Ljubljana, 1998).
- Slovenski umetniki na Goriškem 1915−1945 (Ajdovščina, 2005).
- Umetnost tridesetih let iz zbirke Moderne galerije v Ljubljani (Ljubljana, 2007).
- Razprta obzorja. Umetnost XX. stoletja med Italijo in Slovenijo (Trst, 2012).
- Obrazi ekspresionizma – odtisi duha (Kostanjevica na Krki, 2018).
- Osebna bibliografija COBISS.
Viri in literatura
- Arhiv SBL, osebna mapa.
- Archivio storico dell'Accademia di Belle Arti di Roma, Rim.
- Archivio di Stato di Gorizia, Ginnasio-Liceo di Gorizia, b. 1 e regg. 43 (1904–1926).
- Goriški muzej, dokumentacija.
- Ustni vir Marijan Brecelj.
- PSBL.
- ES.
- Enciklopedija likovnih umetnosti, Ljubljana, 1960.
- Allgemeines Künstlerlexikon, 16, München - Leipzig, 1997.
- Claudio H. Martelli: Dizionario degli artisti di Trieste, dell' Isontino, dell' Istria e della Dalmazia, Trieste, 2001.
- Osebnosti, Ljubljana, 2008.
- Nuovo Liruti : dizionario biografico dei Friulani, Udine, 2011.
- Akademski slikar Ivan Čargo, Slovenski beograjski tednik, 24. 12. 1933 (intervju zapisal Vladimir Bartol).
- Vladimir Bartol: Ivan Čargo, Naši razgledi, 8, 1959, št. 15, 364−365.
- Vladimir Bartol: Ivan Čargo, Naši razgledi, 8, 1959, št. 16, 386−387.
- Fran Šijanec: Sodobna slovenska likovna umetnost, Maribor, 1961.
- Marjan Mušič: Novomeška pomlad, Ljubljana, 1974.
- Ivan Čargo (1898−1958), Nova Gorica, 1981 (avtor besedila Marko Vuk).
- Ivan Čargo 1898−1958, razstava slikarskih del, Nova Gorica, 1981 (avtor besedila Marko Vuk).
- Frontiere d'avanguardia, gli anni del futurismo nella Venezia Giulia, Gorica, 1985.
- Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem, Ljubljana, 1986.
- Branko Marušič: Z zlatimi črkami : življenjske usode in dela velikih primorskih mož, Trst, 1987.
- Marko Vuk: Pomen Ivana Čarga za slovensko umetnost, Tolminski zbornik, 3, 1997, 329−336.
- TANK, slovenska zgodovinska avantgarda, Ljubljana, 1998.
- Ivan Čargo – Božidar Jakac, soočenje dveh prijateljev, Tolmin, 1999 (avtor besedila Marko Vuk).
- Ivan Čargo 1898−1958, Ajdovščina, 1999 (avtorica besedila Breda Ilich Klančnik).
- Marko Vuk: Umetnost 20. stoletja na Goriškem in v Posočju, Gorica, 2000.
- Ivan Čargo 1898−1958, Brežice, 2002 (avtorica besedila Breda Ilich Klančnik).
- Cultura slovena nel Goriziano, Gorica, 2005.
- Irene Mislej: Slovenski umetniki na Goriškem 1914−1945, slikarstvo, kiparstvo, risba, grafika, fotografija, Ajdovščina, 2005.
- Peter Krečič: Ivan Čargo in slovenska zgodovinska avantgarda, Goriški letnik, 33/34, 2009/2010, št. 2, 575–587.
- Barbara Sterle Vurnik: Umetnostna zbirka kot razprta in fleksibilna časovna kapsula, Loški razgledi, 57, 2010, št. 1, 243–248.
- Razprta obzorja : umetnost 20. stoletja med Italijo in Slovenijo, Ljubljana, 2012 (avtor besedila Joško Vetrih).
- Damir Globočnik: Nemirna duša in večni boem, Likovne besede, 110, 2018, 48−55.
- Ana Kocjančič: Prostor v prostoru : scenografija na slovenskem od 17. stoletja do leta 1991, Ljubljana, 2019.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine