Primorski slovenski biografski leksikon

Čargo Ivan, slikar, r. 25. febr. 1898 v Tolminu, u. oče Franc, ravnatelj zemljiške knjige, mati Amalija Sovdat. Ljudsko šolo je obiskoval v Kanalu, kamor sej je družina preselila. Gimn. je začel v Gor., a nadaljeval v Novem mestu, kamor se je je morala družina preseliti po izbruhu vojne med Italijo in Avstrijo. Toda gimnazije ni končal, ker je moral že sedemnajstleten v vojakom na rusko fronto. Po vrnitvi iz Rusije se 1919 spet zateče v Novo mesto, kjer mu je medtem umrla mati. Tu spet naveže nasiloma pretrgane stike s sošolci in znanci (pesnikom Podbevškom, grafikom Božidarjem Jakcem, pesnikom Miranom Jarcem), prvič sodeluje na razstavi slov. umetniškega društva, nato se vrne v zasedeno Primorsko in gre študirat na akademijo v Firence in Rim na Scuola di Belle Arti (pri mojstru Vagnettiju). Nato se je vrnil na Primorsko, tvoril z V. Pilonom in L. Spazzapanom ter kasneje A. Černigojem in Italijanom Pocarinijem futuristično skupino. To »goriško obdobje« je za Č.-a trajalo nekako od 1924 do 1927, ko odide v Lj., kjer sodeluje pri ustanovitvi avantgardistične revije Tank. Toda Lj. se mu zdi premrtva in malomeščanska in tako se preseli v Bgd, kjer živi kakih deset let od 1927 do 1937. Med 1937 in 1940 ga jsl. policija stalno preganja, tako da ga 1940 skušajo izgnati v Italijo. Od 1941 ima že prve stike z osvobodilnim gibanjem. Italijani ga aretirajo avgusta 1941 (ob tej priložnosti mu zlomijo roko) in vodijo po različnih zaporih, tudi na otoke Tremiti. Po 8. sept. se priključi prekomorskim brigadam in se tako za daljši ali krajši čas mudi v Bariju, nato na Visu, Braču, Korčuli in Splitu. Z brigadami se vrne v Lj., tu še nekaj časa aktivno posega v organizacijsko delo pri slikarskih razstavah (udeleži se razstave umetnikov-partizanov (1945, katalog), ki pomeni po razstavah, ki jih je imel v Bariju in Splitu leta 1944 njegov zadnji pomembnejši nastop. Zastopan je tudi na razstavi primorskih slikarjev v Trstu 1946. Potem pa se je Č., razočaran kot umetnik izrazito avantgardistične narave, da bi bil zdaj prisiljen ustvarjati dela po kanonih socialističnega realizma, umaknil iz umetniškega sveta, prenehal, razen izjemnih svetlih trenutkov, ustvarjati in se prepustil umetniški bohemi, telesno in duševno strt. V prvi povojni dobi je bruhnila na dan vsa Č.-ova umetniška potenca. Njegovo duševno razpoloženje so valovi zahodnoevropskega avantgardizma, ki jih je črpal skupaj s tovariši v primorskem slovensko-italijanskem umetniškem krogu, samo še spodbujali in krepili. To je čas Č.-ovih dinamično razgibanih kompozicij, pa tudi že v groteskno zasnovanih portretih igralcev in umetnikov, pa tudi že v nakazovanju tiste socialne problematike v njegovih delih, ki se bo v naslednjem času še razmaknila in postala pravzaprav osrednja umetnikova preokupacija, ki bo več kot samo slikarsko zrcalo njegove notranjosti, temveč tudi njegovo idejno in programsko načelo, saj bo to en sam spev domači zemlji, delavcu, posebej njegovemu, primorskemu idrijskemu rudarju. Iz prve dobe so zanj značilni velikopotezni risarski kartoni in stenske kompozicije dramatsko eks–presivne sile. Bil je to čas, ko je bil ves predan futuristično-konstruktivistični koncepciji likovnega ustvarjanja. To je bila doba, ko se je bila slov. lik. umetnost vezala tudi izven meja domovine (v reviji Der Sturm, 1929; in še prej v Hodonmu, 1922, ter v Umeleckem listu). Iz teh in poznejših let je dolga vrsta portretov vidnejših slovenskih in tujih kulturnih delavcev, predvsem igralcev (Betteto, B. Kreft, Dostojevski, J. Košuta, Gorki, Cankar, Tolstoj, H. G. Perušek, M. Kogoj, R. Jakopič, O. Župančič, M. Bravničar, Ukmar, Kovač, Konrad Veit, Ita Rina, Ana May Wong, Dolores del Rio, Dante, Skrbinšek, Emil Kralj, Mira Danilova, večkrat tudi lastni portreti; izdelal je tudi kip Cankarja, itd.). Na razstavi v Bgdu so bila tudi dela: Idrijski rudarji, Vojna, Ženski akt, Delavec, Snemanje s križa, Vrvež na tržaški ulici, Kristus, Japonski motiv, sploh je v tej dobi prispeval veliko risb za Slovenski beograjski tednik. Poleg risb, posebno z rdečo kredo, pa je ustvarjal tudi v olju in tu v »navidez ekspresionističnih oblikah nakazoval celo pot v dinamično barvno abstrakcijo« (Ivan Sedej). V 30-letih pa se je začel bolj umirjati, njegove risbe so bliže realizmu, a čisto svojevrstnemu, »čargovskemu«, iz premnogih dihajo tudi ekspresionistična nastrojenja. Medtem ko je bila značilna za Č.-ovo futuristično in kubistično obdobje linearnost ter izrazita stilizacija, je za kasnejšo dobo risba pojmovana dokaj plastično, liki so deloma tudi individualizirani in celo anatomsko dovolj pravilni (Hlapec Jernej), da kar ne morejo iz spomina, prim. roke njegovih Starih čolnarjev, Rudarjev, Splavarjev ali v Vsakdanjem kruhu. Pomembno je tudi Č.-ovo delo, ki ga je izvršil kot scenarist. Č. je tu in tam kaj napisal; predvsem kritike o umetnosti ali aforizme (prim. Umetniški zbornik I, 1943, 286–7). Slike: IS 1926, 312 (skupinska slika); Portret I. Č. (Veno Pilon). Za številne portrete gledaliških osebnosti prim. Ilustracija 1929 in 1930, za socialno risbo pa delo Socialnokritična umetnost, grafika in risba, Lj. 1976.

Prim.: Ivan Zorman, XVI. razstava v Jakopičevem paviljonu, LZ 1919, 738–44; Veno Pilon, Prva goriška umetnostna razstava, J 1924, 122; Ivan Čargo, Nekaj misli o gor. umetnostni razstavi, E 1924, 128 in 134; Tank, Revue Internationelle active, Lj. 1927 (2 št.); France Stelè, DS 1928, 3, str. 90; Kulturna izložba Julijske Krajine, Bgd 1930 [katalog razstave], seznam razstavljenih del in 1 repr.; Fran Mesesnel, Slovenačka likovna umetnost u Julijskoj Krajini, v: Julijska Krajina, Bgd 1930, 73; B[artol] V[ladimir], Akademski slikar I. Č., Zagrebški tednik 1933, 3 pril. s sl. + reprod.; B[ojc] V[ilko], Akademski slikar I. Č., Slovenski beograjski tednik 1933, 11, s sl.; Tuma, 191; S[tane] Mikuž, I. Č.: »Hlapec Jernej«, DS 1940, 187; Umetniški zbornik 1, Lj. 1943, reprod. + 154, 186, 286–7 [Č.-ovi aforizmi o umetnosti]; Razstava slovenskih primorskih umetnikov, Trst-Gorica, 1945 [katalog]; Avgust Černigoj, Spomin na slikarja Č.-a, NRazgl 1958, 17, 417 s sl.; Fre, V Ljubljani je umrl slikar I. Č., PDk 1958, 193; Čargo 1898–1958, Nova Gorica 1962 [katalog]; I. Č., SPor 1958, 1921, 2; R[apa] Š[uklje], Ivan Čargo, LDk 1958, 187 s sliko; Janko Traven, In memoriam: Ivan Čargo, Gledališki list MGL 1958–59, 2, 34–6; Avtoportret na Slovenskem, Lj. 1958 [katalog], 62 s sl. in lit.; Vladimir Bartol, Lj. I. Č., NRazgl 1959, 15–16 s sl.; Pavel Medvešček, Spomini na I. Č., PrimN 1959, 42 s sl.; Stelè, Umetnost, 1960 pass.; F. Stelè, Č. I., ELU I, 1959 [1960]; Okupatorjevi zapori in taborišča; Vera Visočnik, I. Č.-"Janez" - Palan, PZDG 1960, 1, 354; Slovenski gledališki portret, Lj. 1960, 20, enote 16, 35, 36, 43, 61; Fran Šijanec, 107; Lucijan Menaše, Avtoportret v zahodnem slikarstvu, Lj. 1962, 38; Vladimir Bartol, I. Č. je dobil spomenik v Kanalu. Retrospektivna razstava slikarjevih del, PDk 1962, 157 s sl.; BiblNOR pass.; Špelca Čopič, Slovensko slikarstvo, Lj. 1966; SDL I; [Portret dr. Bratka Krefta], Knjižnica Mestnega gledališča, knj. 21, ovitek; [Vera Visočnik] V. V., I. Č.-Janez, slikar in ilustrator, Borec 1968, 6/7, 597–99; Andrej Pavlovec, I. Č., slikar, Galerija Krško 1968 [prospekt]; i. z., Drobec iz Čargove podobe, DL 1968, 44, 8; Janez Mesesnel, Dediščina likovnega revolucionarja, Delo 1968, 315, 2; 1929–1950: Nadrealizem, socijalna umetnost, Bgd 1969 [razstavni katalog]; Krško: razstava č.-ovih del, Delo 1968, 297, 5 [notica]; Tone Zorn, Slikar I. Č. in ljubljanska policija, Sreč 1971, 28, 61–2; Menaše, stlp 417; Peter Krečič, Umetnost na Primorskem v prvih letih po I. svetovni vojni v luči slovenske likovne kritike, JKol 1972, 138–148; Marijan Brecelj, Slikar I. Č., Naš list (Anhovo) 1972, 9, 5 s sl.; Janez Mesesnel, I. Č., Komunist 1973, Teoretična priloga 1/2), 18 z reprod.; SGL I, 105; Delo 1972, 20 [reprod. s podpisom ob razstavi v Mestni galeriji]; Janez Mesesnel, Razstava-opomin, Delo 1972, 118, 6 z ilustr.; Dela I.-a Č.-a, TV–15 1972, 20, 7; [Reprodukcije Č.-ovih del]. Komunist 1972, 19, str. 3, 23; št. 20; Ivan Sedej, I. Č., Lj. 1972 (katalog), ilustr.; M[artin] Benčina, Sodobni slovenski umetniki, Umetniški zbornik 1, 1943, 234; Srečko Vilhar-Albert Klun, Prva in Druga prekomorska brigada, Nova Gorica 1967 (v prilogi Abecedni seznam... str. 7); Ferdinand Delak in Heinz Luedecke, Der Sturm (Berlin) 1929, 330; Ilustracija 1929, 6, 206 z repr.; Stane Mikuž, Risbe I. Č. (Po obisku pri njem.), S 1940, 57; R[apa] Š[uklje], I. Č.,LdP 1958, 188, 2; v isti štev. parte.

Brj.

Brecelj, Marijan: Čargo, Ivan. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1006170/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (19. september 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine