Čadež, Danilo (1932–)
Foto © Joco Žnidaršič
Vir: Fotodokumentacija Dela

Novi Slovenski biografski leksikon

ČADEŽ, Danilo (rojstno ime Danijel Čadež), tenorist, radijski urednik (r. 4. 7. 1932, Solkan). Oče Jožef Čadež, gostilničar, lovski čuvaj, grobar, mati Stanislava Čadež, r. Boškin, gostilničarka. Ded Franc Boškin, tenorist, sin Vladimir Čadež, tenorist.

Rodil se je v družini, pri kateri so imeli doma gostilno skupaj z dvorano, namenjeno kulturnim prireditvam. Ta je postala tudi zibelka Primorskega dramskega gledališča. Tako je Čadež že v prvih letih življenja intenzivno spoznaval glasbo. Osnovno šolo je obiskoval v Solkanu (1938–42), šolanje nadaljeval na nižji gimnaziji v Gorici, hkrati je tam obiskoval tudi nižjo glasbeno šolo (1938–47). 1947 se je po t. i. mali maturi v Šempetru pri Gorici vpisal na višjo gimnazijo (1947–50) in v nižjo glasbeno šolo (1947–51). Njegov glasbeni talent je prva opazila razredničarka v osnovni šoli. Pri osmih letih je tako z glasbeno točko že nastopil v Bologni kot predstavnik otrok Julijske krajine. Glasbeno izobraževanje je nadaljeval v Ljubljani (1951–57), najprej v dveletni glasbeni pripravljalnici (1951–53), nato na Srednji glasbeni šoli Ljubljana (1953–57), danes Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, kjer je izpopolnjeval teoretično in glasbeno znanje ter se učil solo petja pri Adu Darianu. Hkrati je obiskoval dveletno šolo za dirigente in jo zaključil 1953. Med obiskovanjem srednje glasbene šole v Ljubljani je postal član komornega zbora Radia Ljubljana, v katerem je ostal do 1961, ko se je vrnil v Solkan. V času šolanja v Ljubljani je bil eden izmed ustanovnih članov pevskega zbora Vinko Vodopivec, iz katerega se je potem oblikoval Slovenski akademski oktet. 1958–66 je bil tudi član Koroškega okteta.

Slovenskemu oktetu se je kot tenorist pridružil 1966 in v njem ostal do 1996. Takoj po prihodu se je z zasedbo udeležil gostovanja v ZDA in postal njen vodilni tenor. V prihodnjih treh desetletjih je z oktetom gostoval po vsem svetu, v veliki meri so peli za slovenske izseljence, imeli pa so koncerte tudi za drugo občinstvo. Slovenski oktet je imel predvsem v povojnem času velik pomen pri krepitvi narodne zavesti in ohranjanju slovenske zborovske pesmi na visoki profesionalni ravni. Pomenil je uteho slovenskim izseljencem in možnost stika s slovensko pesmijo v času, ko tehnologija še ni omogočala neomejenega dostopa do glasbe. 1977 je Čadež postal aktivno angažiran pri izboru novih članov, pri čemer je sodeloval tudi v prihodnje. Slovenski oktet je zapustil 1996, ko je vanj vstopil njegov sin, Vladimir Čadež.

1959–61 je bil zaposlen na Osnovni šoli Valentina Vodnika v Ljubljani kot učitelj glasbe in razrednega pouka. V tem času je opravil še dva letnika Zgodovinskega oddelka Akademije za glasbo. 1961 je bil premeščen v Novo Gorico na mesto ravnatelja nižje glasbene šole in njene podružnice v Šempetru pri Gorici. 1969 se je zaposlil na Radiu Ljubljana v redakciji za zborovsko in folklorno glasbo ter 1981 postal urednik za zborovsko glasbo. Do 1988 je bil koordinator za zborovsko glasbo z jugoslovanskimi radijskimi postajami. Upokojil se je 1992, a nato zaposlitev podaljšal do 2000, ko so redakcijo ukinili.

Kot član komornega zbora RTV Slovenija (prej Radio Ljubljana) je bil tudi arhivar za note zbora. V času zaposlitve na Radiu Ljubljana je vzpostavil sodelovanje z jugoslovanskimi radijskimi postajami. V Solkanu je 2001 uredil manjši muzej Slovenskega okteta.

S Slovenskim oktetom je bil Čadež nagrajen z nagrado Društva slovenskih skladateljev (1971), Drabosnjakovim priznanjem (1975), nagrado Orlanda di Lassa (Dubrovnik, 1984) in zlatim znakom svobode RS (1996).

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
Intervju avtorice z Danilom Čadežem.
PSBL.
Slovenski oktet, Ljubljana, 1991.
Boris Pangerc: Slovenski oktet, Ljubljana, 2007.
Mihelj, Kristina: Čadež, Danilo (1932–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1006150/#novi-slovenski-biografski-leksikon (5. oktober 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 5. zv.: Č. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2022.

Primorski slovenski biografski leksikon

Čadež Danilo, pevec in glasbenik, r. 4. jul. 1932 v Solkanu. Oče Jožef, delavec iz kmečke družine, mati Stanislava Boškin. Osn. š. v Solkanu 1938–42, gimn. v Gor., Šempetru pri Gor., Lj. 1945–53. Istočasno dve leti zborovske šole 1953–55. Srednja glasbena š. v Lj. 1956–59 (prof. Jelko Stergar), vmes vojaščina. Akademija za glasbo (4 semestre, prof. Ado Darian). Glasbo poučeval na osn. š. v Šiški (Lj.), bil ravnatelj nižje glasbene š. v N. Gor. (Solkan) od 1962 do 1969. Od 1966 je po smrti Janeza Lipuščka, tenorista pri Slovenskem oktetu, stopil na njegovo mesto. Od 1969 je delal kot redaktor za zborovsko glasbo na RTV Lj., od 1974 je tu urednik. Kot član Slovenskega okteta se je udeležil vrste turnej: ZDA, Kanada, Island (1966), Norveška, Danska, Švedska, Zvezna rep. Nemčija, Nemška dem. rep., Avstrija, Češkoslovaška, Egipt (1960), Sudan, Francija, Sovjetska zveza, Grčija, Italija, Avstralija, Mehika, Kuba (1975), Japonska (1971). Pel je z oktetom na Vatikanskem konservatoriju ob otvoritvi Slovenika in na Radiu Rim, Carnegie Hallu (New York), v Los Angelesu, San Franciscu, Pittsburgu, Torontu, Tokyu, Sydneyu (Opera House), Bayreuthu (Zah. Nemčija), Berlinu, Parizu (Gran Palais). Solistično poje na RTV Lj., z ansambli, je soustanovitelj Črnskega kvarteta (danes Kvartet DO). Ustanovil je in vodil orkester na glasbeni šoli in zbor v Novi Gorici, nekaj časa tudi Goriški oktet; je solist pri APZ »Vinko Vodopivec«, 10 let član komornega zbora RTV Lj. Pel je pri Akademskem in Koroškem oktetu ter v filmskih scenah v filmih: Tistega lepega dne, Ko pride pomlad, Tuja zemlja. Nekaj je tudi komponiral, tako: zborovske, klavirske in vokalne s klavirsko spremljavo: Vinska, Vse dolge noči, Prvomajska za otroški zbor, Barkarola. Nekatere so bile javno izvajane, nekatere tudi tiskane. V okviru Slovenskega okteta nastopa na več ploščah in magnetofonskih kasetah tako: Slovenski oktet poje, Katrca, Sedem si rož, S pesmijo okrog sveta, Pri slovenskih skladateljih. Večje število plošč je posnel tudi z različnimi ansambli, Č. se je kot amater ukvarjal tudi z dramatiko. Bil je igralec v dramski skupini SKUD »Jože Srebrnič« in v gimn. igralski skupini. Naštudiral pevske točke v Miklovi Zali. Nižji glasbeni šoli v Solkanu je oskrbel kipe Volariča, Kogoja in Kumarja (delo Borisa Kalina), ob dvajsetletnici te šole je pripravil in uredil posebno brošuro (Ob dvajsetletnici glasbene šole v Novi Gorici, 1968). Njegov portret je risal Ivan Torkar, karikaturo B. Pečar (objava v: Pečar, Obraz zarisan v čas), za skupinsko plaketo Slovenskega okteta pa Vladimir Stoviček.

Prim.: GL PDG sez. 1974–75, št. 40, [14]; Slovenski oktet, Lj. 1971; Slovenski oktet, 1976; osebni podatki.

Brj.

Brecelj, Marijan: Čadež, Danilo (1932–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1006150/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (5. oktober 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine