Primorski slovenski biografski leksikon

Coronini-Cronberg Guglielmo (Viljem Coronini-Kromberški), zgodovinar, starinoslovec, r. 7. jul. 1905 v Ruffré (Trento), u. 13. sept. 1990 na Dunaju. Pripadal je kromberški veji gor. plemiške družine Coronini (gl. čl.). Njegov oče Kari (1870–1944) se je uveljavil kot slikar krajin, mati je bila grofica Olga Westphalen von Füstenberg (1869–1954). Študiral je od 1924 do 1926 agronomijo in gozdarstvo v Firencah, 1929–30 umetn. zgod. v Münchnu. Široka izobrazba mu je omogočila, da se je enakovredno poglabljal tako v probleme umetnosti kot tudi polit. zgod. zlasti srednjega veka, predvsem Gor. in sosednjih dežel. Svoje raziskovalno, starinoslovsko in zbirateljsko delo je razvil po drugi svet. vojni ne samo s tem, da si je v svoji rezidenci na dvorcu Cingrafu v Gor. ustvaril bogato zbirko muzejskih eksponatov, ampak tudi tako, da je sodeloval kot avtor in soavtor nekaterih pomembnih razstav v Gor. Med take C-jeve uspehe sodi nedvomno razstava o 18. stol. na Gor. (1956), razstava o slikarju Jožefu Tomincu (1966; prenesli so jo tudi v Lj.) in razstava o cesarici Mariji Tereziji (1982). Poleg besedil v katalogih navedenih razstav pa je med C-jevimi objavami treba omeniti del besedil v zborniku Gorizia viva (1973), ki je izšel v okviru društva Italia Nostra (ustanovil je gor. podružnico tega društva z namenom, da tudi na Gor. poskrbi za varovanje naravnih in kult. spomenikov). Uredil je dva zbornika fotografij o Gor. v 19. stol. ter o Gor. med prvo svet. vojno (oba izšla 1975 v okviru društva Italia Nostra). Pomembna je C-jeva razprava Gli stati provinciali goriziani nell'era comitale (v zborniku, posvečenem P. S. Leichtu in E. Del Torsu, Videm 1977). Ta razprava je nakazala C-jevo življenjsko delo, ki je bilo zbiranje arhivskega gradiva v okviru projekta Gorizia comitale. Načrtoval je objavo obsežnega dela, ki bi obsegalo pet volumov s skupaj 4000–5000 dokumenti, nastalih med 777–1500. To delo bi spremljali še knjigi z generalnim besedilom ter knjiga ilustracij. C. velikega projekta ni uresničil. Ostal je v zapuščini, poleg dragocenih muzejskih predmetov pa tudi družinskega arhiva, kar je vse v lasti posebne C-jeve fondacije v okviru gor. občine. C-jevo delo je skušal ovrednotiti posvet, ki ga je v Gor. pripravila Italia Nostra (30. jan. 1991). C. je obvladal slov. jezik, bil je priljubljena osebnost tudi med prebivalci Kromberka, kjer še danes stoji C-jev grad (sedež GorMuz).

Prim.: PDk 20. sept. 1990; StuG 73/1991; M. V., Umrl je poslednji potomec družine Coronini-Cronberg, NL 18. okt. 1990.

Ured.

Uredništvo: Coronini-Cronberg, Guglielmo. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1006020/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (13. november 2018). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič Dodatek B - L, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1993.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine