Primorski slovenski biografski leksikon

Combi Carlo, odvetnik, publicist, r. 27. jul. 1827 v Kopru, u. 11. sept. 1884 v Benetkah. Oče Francesco, odvetnik, mati Teresa Gandusio. Osn. š. in gimn. je obiskoval v Kopru in Trstu, pravo je študiral v Padovi, študij je zaključil v Genovi (1850); diplomo je nostrificiral v Paviji (1853). Po šolanju se je pripravljal na odvetniški poklic, med 1856–59 je učil na koprski gimn. Zaradi polit. razlogov so mu službo na gimn. odpovedali. 1865 je odšel v polit. emigracijo. Živel je v Benetkah, kjer je od 1868 predaval civilno pravo na višji trg. š. C. je že v študentovskih letih deloval publicistično, v letih 1848–49 je sodeloval pri milanskem in genovskem tisku. S pravo polit. publicistiko je pričel takrat, ko je izdajal in sodeloval pri zborniku Porta orientale (1857–59), v katerem je prikazoval it. Istre, katere ozemlje so »vzhodna vrata Italije«. Potlej je bilo vse C-jevo publicistično delo usmerjeno k izenačevanju zgod. Istre z zgod. italijanstva v Istri; zgod. mu je postala »ancilla politicae«. Odtod tudi nesoglasje C. in iredentistov z zgod. P. Kandlerjem, ki ni pristajal na ločitev Trsta in Istre od Avstrije. Med pomembnimi kasnejšimi C-jevimi objavami je omeniti Saggio di bibliografia istriana (1864), toda polit. ciljem podrejene so študije Etnografia dell'Istria (Rivista contemporanea 1860–61), La frontiera orientale d'Italia e la sua importanza (Politecnico 1862), L'Istria e le Alpi Giulie (Annuario statistico italiano 1864), Importanza delle Alpi Giulie e dell'Istria per la difesa dell'Italia orientale (Rivista contemporanea 1866). Navedene prispevke je objavil anonimno, ker je takrat živel še v Kopru. Po vojni 1866 in v emigraciji je nadaljeval s polit. publicistiko zlasti v Appello degli Istriani all'Italia (Firenze 1866), kjer je znova poudarjal potrebo italianiziranja istrskih Slovanov. Sodeloval je v Gazzetta del popolo (Firenze), La Provincia (Koper) in Corriere di Venezia (Benetke), objavljal je poleg polit. tudi kulturno zgod. spise: C-jevi izbrani članki so izšli postumno v knjigi Istria. Studi storici e politici (Milano 1886). V it. nacionalistični historiografiji velja C. za »svetnika jadranskega iredentizma« (F. Salata). Njegovo delo je kritično obravnal M. Bertoš, ki je sodil, da je C-jeva teza o močni vzhodni meji It. služila za opravičevanje agresivnih nastopov proti Slovencem in Hrvatom od iredentizma, preko fašizma do obdobja hladne vojne po drugi svetovni vojni.

Prim.: DBI 27, 533–535 (in tam navedena literatura); M. Bertoša, Istarsko vrijeme prošlo, Pula 1978, 51–70; I. Juvančič, Pojav it. iredentizma in vprašanje asimilacije, Razprave in gradivo, Inštitut za narodnostna vprašanja v Lj. 1/1960, 135–49.

B. Mar.

Marušič, Branko: Combi, Carlo. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005980/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. avgust 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič Dodatek B - L, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1993.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine