Novi Slovenski biografski leksikon
CIHLAŘ, Jure, slikar, karikaturist (r. 8. 9. 1944, Golnik; u. 3. 11. 2018, Vinica, pokopan v Ljubljani). Oče Branko Cihlař, tekstilni inženir, mati Jugoslava Cihlař, r. Friganović. Ded Josip Cihlař, kamnosek, lastnik cementnega podjetja v Ljubljani, soproga Barbara Čižmek Cihlař, slikarka.
1946–49 je z družino živel na Češkem, 1949–52 v Šibeniku, nato v Ljubljani, kjer je 1959 dokončal osnovno šolo. 1959–60 je v Ljubljani obiskoval Gimnazijo Vič, 1960–64 pa Šolo za oblikovanje. V času šolanja ga je Albert Papler navdušil za risanje karikatur; 1960–73 jih je redno objavljal v humorističnem tedniku Pavliha in nekaj časa delal tudi kot njegov tehnični urednik. V šolskem letu 1964/65 je v Ljubljani en semester obiskoval Fakulteto za arhitekturo, nato je študij opustil ter se 1965 vpisal na Akademijo za likovno umetnost in 1969 diplomiral iz slikarstva pri Francetu Miheliču. Po študiju se je izpopolnjeval s podporo enoletne delovne štipendije kulturne skupnosti Ljubljana. 1970 je postal član Društva slovenskih likovnih umetnikov in istega leta pridobil status svobodnega likovnega umetnika. 1971 je služil vojaški rok v Splitu. 1973 se je preselil v Portorož in od slikarja Janeza Lenassija za krajše obdobje prevzel vodenje Mestne galerije v Piranu. Še istega leta se je popolnoma posvetil slikarstvu. 1968–2014 se je udeležil številnih likovnih srečanj in kolonij doma in v tujini ter v osemdesetih letih 20. stoletja organiziral več slikarskih srečanj po Sloveniji. 1985 je pol leta preživel v samostanu Stična, kar je bilo ključno za nastanek njegovega Križevega pota (2007). 2006 se je preselil v Vinico ob Kolpi. 2009 je v samozaložbi izdal knjigo aforizmov in karikatur z naslovom Še pomnite, gospodje?!, v kateri je v besedi in risbi predstavil svoje razumevanje gospodarstva, politike, kulture in družbe. Likovno je ustvarjal vse do 2013. Njegova dela hranijo domače in tuje javne in zasebne zbirke.
Sodi v generacijo umetnikov, ki so se po zaključku študija odmaknili od akademizma in raziskovali sočasne svetovne likovne trende. Preizkušal se je v različnih likovnih smereh, od realizma do abstrakcije, in pri tem v svoja dela vnašal elemente kubizma, poparta, geometrične abstrakcije, hiperrealizma in drugih modernih likovnih tokov. V zgodnjem obdobju se je uvrščal med ekspresivne figuralike, 1974 se je za kratek čas pridružil skupini Junij, od sredine sedemdesetih let 20. stoletja pa se je vedno bolj posvečal klasičnim slikarskim žanrom in upodabljanju krajine. V slovenski likovni umetnosti je pomemben kot krajinar, marinist, predvsem pa kot slikar obmorske Istre, saj njegova dela predstavljajo sestavni del sodobne istrske umetnosti. V likovnem smislu ga je zanimalo sozvočje barv, svetlobe in kompozicije. Prostor je gradil s pomočjo barvnih ploskev, jasnih obrisnih linij abstrahiranih figur in predmetov ter različnih perspektiv, tako da slike včasih delujejo kot kolaži. Pogosto se pojavlja modra barva, ki jo dopolnjujejo razigrane in eksplozivno žareče, čiste in intenzivne barvne kombinacije, izbrane na podlagi umetnikovih doživetij in odzivov na zunanje dogodke in notranja občutja. Njegov opus dopolnjujejo grafična dela (predvsem v tehnikah lesoreza, sitotiska in litografije), karikature in ilustracije v hitri, skicozni črtni risbi.
Na podlagi upodobljenega motivnega sveta lahko njegov opus razdelimo na dva dela. Zgodnje obdobje zaznamujejo predvsem figuralna dela oz. kompozicije s stiliziranimi in abstrahiranimi človeškimi figurami, s pomočjo katerih je izražal subjektiven, kritičen pogled na sočasno družbeno dogajanje. Te slike prevevajo dramatično vzdušje, ritmičnost, razgibanost kompozicije, dinamičnost in humorno, groteskno, ironično ali satirično razpoloženje. Že v sedemdesetih letih 20. stoletja se je od figuralnega slikarstva začel odmikati proti pejsažu, ki pomeni vrhunec njegovega opusa in kateremu se je popolnoma posvetil od konca sedemdesetih let. Obmorske, sredozemske krajine so nastale pod vplivom umetnikovega življenja na slovenski obali in najpogosteje upodabljajo sečoveljske in strunjanske soline, obmorsko arhitekturo, marine, urbane in druge krajinske motive slovenske Istre. Ta dela so bila ustvarjena pod vplivom različnih umetnostnih smeri, od realizma, subjektivne stilizacije, abstrakcije do reinterpretacije postimpresionizma, in v različnih tehnikah, od akrila v pastoznih, širokopoteznih nanosih do kombinacije svinčnika in akrila.
V njegovem opusu izstopa Križev pot (2007), ki s pomočjo stiliziranih figur in temačnih, mračnih barv na eni ter živordeče barve Kristusove halje in njegovih ran na drugi strani na gledalca prenaša občutje bolečine, žalosti in konca ter ga spodbuja h kontemplativnosti.
Za svoja dela je prejel 1968 študentsko Prešernovo nagrado ALU za grafiko, štiri nagrade na Mednarodnem slikarskem ex-temporu Piran (1972, 1973, 1976, 2001), 1974 diplomo za slikarstvo Ars Histriae v Rovinju, 2005 nagrado ZDSLU in skupine Hypo Alpe-Adria za samostojno razstavo Krajina v Galeriji Insula ter številne odkupne nagrade.
Dela
- Še pomnite, gospodje?! : aforizmi in karikature, Vinica, 2009.
Likovna dela
- Lebdeča ženska na plaži (akril na platnu, 1972, Obalne galerije Piran).
- Na oknu glej obrazek bled (akril na platnu, 1973, Obalne galerije Piran).
- Soline (akril na platnu, 1989, Obalne galerije Piran).
Samostojne razstave
- Piran, 2007 (več piranskih cerkva).
- Piran, 2018 (Mestna galerija).
Skupinske razstave
- Atelje '70. Ekspresivni figuraliki (Ljubljana, 1970).
- Likovna umetnost južne Primorske 1920–1990 (Koper, 1994).
- 90. leta v primorski likovni umetnosti (Pulj, 2000).
Dela
- Še pomnite, gospodje?! : aforizmi in karikature, Vinica, 2009.
Likovna dela
- Lebdeča ženska na plaži (akril na platnu, 1972, Obalne galerije Piran).
- Na oknu glej obrazek bled (akril na platnu, 1973, Obalne galerije Piran).
- Post Coitum triste (akril, svinčnik na platnu, 1974).
- Rdeča kapica (akril, svinčnik na platnu, 1975).
- Jesenska voda (akril, svinčnik na platnu, 1981).
- Soline (akril na platnu, 1989, Obalne galerije Piran).
- En dan v Pompejih (akril na platnu, 1998).
- Solinska črpalka (akril na platnu, 2002).
- Križev pot (2007, Lucija, ž. c. Device Marije Rožnovenske).
Samostojne razstave
- Kranj, 1970 (Galerija v Mestni hiši).
- Piran, 1974 (Mestna galerija Piran).
- Izola, 1975 (Ladjedelnica 2. oktober).
- Muggia/Milje, Italija, 1976 (Galleria Il Mandracchio).
- Koper, 1978 (Galerija Loža).
- Ljubljana, 1989 (Galerija Krka).
- Piran, 2000 (Studio Galerija Gasspar).
- Kanal ob Soči, 2001 (Galerija Rika Debenjaka).
- Ljubljana, 2005 (Galerija HYPO Alpe-Adria-Bank).
- Piran, 2007 (več piranskih cerkva).
- Piran, 2018 (Mestna galerija).
Skupinske razstave
- Atelje '70. Ekspresivni figuraliki (Ljubljana, 1970).
- 2. izložba jugoslovenskog portreta (Tuzla, 1971).
- VIII. Mednarodni ex-tempore (Piran, 1973).
- Atelje '74. Grupa Junij (Ljubljana, 1974).
- VII. Jesenski internacionalni salon likovne umjetnosti (Banja Luka, 1975).
- Razstava DSLU ob 30. obletnici osvoboditve (Ljubljana, 1975).
- Likovna prizadevanja na Primorskem (Kranj, 1975).
- Primorski likovni umetniki '76, člani DSLU (Ajdovščina, 1976).
- Likovna umetnost južne Primorske 1920–1990 (Koper, 1994).
- 90. leta v primorski likovni umetnosti (Pulj, 2000).
- Iz oči v oči / Vis a vis / Face to Face. Prenovljena / ristrutturata / renovated (Piran, 2012).
Viri in literatura
- Arhiv SBL, osebna mapa.
- SBL.
- PSBL.
- MG+MSUM, dokumentacija-arhiv, hemeroteka, Jure Cihlař.
- MG+MSUM, dokumentacija-arhiv, izpis iz baze RazUme.
- Groharjeva slikarska kolonija 1968, Škofja Loka, 1969 (predgovor Andrej Pavlovec).
- Razstava del 3. Groharjeve slikarske kolonije 1969, Škofja Loka, 1970.
- 10 let slikarske kolonije Izlake Zagorje, Zagorje, 1974.
- Razstava primorskih likovnih umetnikov članov DSLU '76 / Artisti figurativi del litorale sloveno '76, Nova Gorica, 1976 (predgovor Janez Mesesnel).
- Andrej Medved: Narava med fiziko in metafiziko, Piran, 1978.
- Cimosovo srečanje z likovniki, Nova Gorica, 1979.
- Kolonija galerije Dadas, Maribor, 1996 (predgovor Milojka Kline).
- 20. Krkino srečanje slikarjev na Otočcu, Novo mesto, 1999 (predgovor Tatjana Pregl Kobe).
- Jure Cihlař – prvi dobitnik nove stanovske nagrade, Dnevnik, 16. 5. 2005
- Ksenija Hočevar: Kristus v rdečem, Družina, 1. 4. 2007.
- Jure Cihlař : slike, Piran, 2018.
- Andraž Gombač: Umrl je slikar Jure Cihlař, Primorske novice, 5. 11. 2018.
- MMC RTV Slovenija, P. G.: Poslovil se je Jure Cihlař, ki je ostajal zvest klasičnemu slikarskemu metjeju (marec 2019).
- Raz_Ume, CIHLAR, JURE (april 2019).
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine