Cihlař, Jure (1944–2018)

CIHLAŘ, Jure, slikar, karikaturist (r. 8. 9. 1944, Golnik; u. 3. 11. 2018, Vinica, pokopan v Ljubljani). Oče Branko Cihlař, tekstilni inženir, mati Jugoslava Cihlař, r. Friganović. Dedek Josip Cihlař, kamnosek, lastnik cementnega podjetja v Ljubljani, žena Barbara Čižmek Cihlař, slikarka.

1946–49 je z družino živel na Češkem, 1949–52 v Šibeniku, nato v Ljubljani, kjer je 1959 dokončal osnovno šolo. 1959–60 je v Ljubljani obiskoval Gimnazijo Vič, 1960–64 pa Šolo za oblikovanje. V času šolanja ga je profesor Albert Papler navdušil za risanje karikatur; 1960–73 jih je redno objavljal v humorističnem tedniku Pavliha in nekaj časa delal tudi kot njegov tehnični urednik. V šolskem letu 1964/65 je v Ljubljani en semester obiskoval Fakulteto za arhitekturo, nato je študij opustil ter se 1965 vpisal na Akademijo za likovno umetnost in 1969 diplomiral iz slikarstva pri Francetu Miheliču. Po študiju se je izpopolnjeval s podporo enoletne delovne štipendije kulturne skupnosti Ljubljana. 1970 je postal član Društva slovenskih likovnih umetnikov in istega leta pridobil status svobodnega likovnega umetnika. 1971 je služil vojaški rok v Splitu. 1973 se je preselil v Portorož in od slikarja Janeza Lenassija za krajše obdobje prevzel vodenje Mestne galerije v Piranu. Še istega leta se je popolnoma posvetil slikarstvu. 1968–2014 se je udeležil številnih likovnih srečanj in kolonij doma in v tujini ter v osemdesetih letih 20. stoletja sam organiziral več slikarskih srečanj po Sloveniji. 1985 je pol leta preživel v samostanu Stična, kar je bilo ključno za nastanek njegovega Križevega pota (2007). 2006 se je preselil v Vinico ob Kolpi. 2009 je v samozaložbi izdal knjigo aforizmov in karikatur z naslovom Še pomnite, gospodje?!, v kateri je v besedi in risbi predstavil svoje razumevanje gospodarstva, politike, kulture in družbe. Likovno je ustvarjal vse do 2013. Njegova dela hranijo domače in tuje javne in zasebne zbirke.

Sodi v generacijo umetnikov, ki so se po zaključku študija odmaknili od akademizma in raziskovali sočasne svetovne likovne trende. Preizkušal se je v različnih likovnih smereh, od realizma do abstrakcije, in pri tem v svoja dela vnašal elemente kubizma, poparta, geometrične abstrakcije, hiperrealizma in drugih modernih likovnih tokov. V zgodnjem obdobju se je uvrščal med ekspresivne figuralike, 1974 se je za kratek čas pridružil skupini Junij, od sredine sedemdesetih let 20. stoletja pa se je vedno bolj posvečal klasičnim slikarskim žanrom in upodabljanju krajine. V slovenski likovni umetnosti je pomemben kot krajinar, marinist, predvsem pa kot slikar obmorske Istre, saj njegova dela predstavljajo sestavni del sodobne istrske umetnosti. V likovnem smislu ga je zanimalo sozvočje barv, svetlobe in kompozicije. Prostor je gradil s pomočjo barvnih ploskev, jasnih obrisnih linij abstrahiranih figur in predmetov ter različnih perspektiv, tako da slike včasih delujejo kot kolaži. Pogosto se pojavlja modra barva, ki jo dopolnjujejo razigrane in eksplozivno žareče, čiste in intenzivne barvne kombinacije, izbrane na podlagi umetnikovih doživetij in odzivov na zunanje dogodke in notranja občutja. Njegov opus dopolnjujejo grafična dela (predvsem v tehnikah lesoreza, sitotiska in litografije), karikature in ilustracije v hitri, skicozni črtni risbi.

Na podlagi upodobljenega motivnega sveta lahko njegov opus razdelimo na dva dela. Zgodnje obdobje zaznamujejo predvsem figuralna dela oz. kompozicije s stiliziranimi in abstrahiranimi človeškimi figurami, s pomočjo katerih je izražal subjektiven, kritičen pogled na sočasno družbeno dogajanje. Te slike prevevajo dramatično vzdušje, ritmičnost, razgibanost kompozicije, dinamičnost in humorno, groteskno, ironično ali satirično razpoloženje. Že v sedemdesetih letih 20. stoletja se je od figuralnega slikarstva začel odmikati proti pejsažu, ki pomeni vrhunec njegovega opusa in kateremu se je popolnoma posvetil od konca sedemdesetih let dalje. Obmorske, sredozemske krajine so nastale pod vplivom umetnikovega življenja na slovenski obali in najpogosteje upodabljajo sečoveljske in strunjanske soline, obmorsko arhitekturo, marine, urbane in druge krajinske motive slovenske Istre. Ta dela so bila ustvarjena pod vplivom različnih umetnostnih smeri, od realizma, subjektivne stilizacije, abstrakcije do reinterpretacije postimpresionizma, in v različnih tehnikah, od akrila v pastoznih, širokopoteznih nanosih do kombinacije svinčnika in akrila.

V njegovem opusu izstopa Križev pot (2007), ki s pomočjo stiliziranih figur in temačnih, mračnih barv na eni ter živordeče barve Kristusove halje in njegovih ran na drugi strani na gledalca prenaša občutje bolečine, žalosti in konca ter ga spodbuja h kontemplativnosti.

Za svoja dela je prejel mdr. 1968 študentsko Prešernovo nagrado ALU za grafiko, štiri nagrade na Mednarodnem slikarskem ex-temporu Piran (1972, 1973, 1976, 2001), 1974 diplomo za slikarstvo Ars Histriae v Rovinju, 2005 nagrado ZDSLU in skupine Hypo Alpe-Adria za samostojno razstavo Krajina v Galeriji Insula ter številne odkupne nagrade.

Cihlař Jure, slik., karikaturist, r. 8. sept. 1944 na Golniku pri Kranju. Oče Branko, tekstilni inž., mati Jugoslava Friganovič iz Šibenika. Stari oče Josip, r. na Češkem 1880, u. v Lj. 1957, je študiral na kiparskem oddelku dunajske U, a ni zaključil študijev. Izučil se je za kamnoseka, prišel 1905 v Lj., ustanovil cementninarsko podjetje in delal največ za arh. J. Plečnika. Od 1946 do 1949 je C. živel na Češkem, nato se je družina preselila v Šibenik, kjer je C. obiskoval 1. r. osn. š. Osn. š. je nadaljeval in zaključil v Lj. 1959. Po prvi gimn. na Viču je bil 1960 sprejet na Šolo za oblikovanje v Lj., kjer je diplomiral 1964. Po enem semestru na Fakulteti za arhitekturo je 1965 opravil sprejemni izpit na lj. Akademiji za lik. umetnost, študiral slikarstvo in diplomiral 1969 na oddelku prof. F. Miheliča. Brž je bil sprejet v Društvo slov. lik. umetnikov, l. 1970 pa je dobil status svobodnega lik. umetnika. Od 1973 biva in dela v Portorožu, kjer je 1978 odprl prvo lik. galerijo v tem mestu. Že v sred. š. se je C. navdušil za karikaturo po zaslugi prof. J. Paplerja. Največ je sodeloval v humorističnem časopisu Pavliha, občasno pa tudi v drugih slov. časopisih. S karikaturo je prenehal 1973 in se posvetil izključno slik. Pripravil je okoli 40 samostojnih razstav, sodeloval pri številnih skupinskih razstavah doma in v tujini ter se udeležil mnogih likovnih srečanj. Njegovo delo obsega razne cikluse: abstrakcijo, ekspresivno figuraliko, fragmentarno krajino, obmorsko krajino v post impresionistični maniri. »Slike J. C. so bogata slik. pripoved o pokrajini, zaznamovane z enkratnimi in lahko ugotovljivimi značilnostmi, hkrati pa so tudi svojstvene, poetično in lirično, včasih zaradi razgibanih, dramatičnih oblakov in utišanih barvnih harmonij malce dramatično obarvane, umetniške meditacije o neprestano spreminjajočih se naravnih pojavih.« (F. Zalar) O njegovem delu so pisali A. Curto, M. Jutršek, Z. Kržišnik, A. Medved, J. Mesesnel, A. Pavlovec, S. Pregl, F. Zalar, D. Žitko.

Prim.: Osebni podatki; Katalog, Umag 1988; PrimN 28. febr. 1975; La Voce del Popolo 2. sept. 1975 in 6. Jul. 1978.

Vh