Novi Slovenski biografski leksikon

CAPELLARIS, Giovanni Antonio (Giannantonio de Capellaris, Jean Antoine Capellaris), kartograf, inženir, arhitekt (r. 13. 6. 1727, Gorica; u. 26. 1. 1807, Gorica). Oče Valentino Capellaris, mati Antonia Capellaris.

Rodil se je v Gorici, kjer se je izšolal. Od sedemnajstega leta je štiri leta služboval v vojski. Kot del prateža na vojaških pohodih se je zadrževal na območju Italije in mdr. sodeloval pri obleganju Genove. 1748 se je zaposlil v idrijskem rudniku živega srebra, kjer se je ukvarjal z matematiko, meritvami in risanjem. 1754 se je preselil v Gorico, kjer je deloval v javnih službah ter izdelal več načrtov za javne zgradbe, ceste, urejanje rečnih strug in namakalnih sistemov. 1758 se je zaposlil na Kranjskem, kjer je deloval kot davčni izvedenec in nekaj časa kot zavarovalniški matematik za ocenjevanje vrednosti zemljišč. Zaradi zavzetega dela ga je cesarica Marija Terezija 1768 imenovala za cesarskega in kraljevega inženirja v grofiji Goriško-Gradiška.

Uvrščal se je v krog razsvetljencev, ki so se zbirali pod okriljem goriške kmetijske družbe in znanstvenega društva goriških arkadijcev. Prve kartografske izkušnje si je verjetno pridobil 1751 z risanjem katastrskih načrtov na območju grofije Gorica. 1752 je narisal več vedut utrdb in krajev na Slovenskem, med njimi grad v Štanjelu, trdnjavo Kluže, grad Rihemberk, Kanal, Dornberk in Gradišče nad Prvačino. Je avtor ali soavtor številnih zemljevidov, ki jih je avstrijsko-beneška mejna komisija izdajala 1753–56. Kot kartograf je sodeloval tudi pri izdaji mnogih zemljevidih Goriške ter sosednjih avstrijskih dežel in delov severne Italije. Za njegove kartografske izdelke so značilni precejšnja natančnost, estetska skladnost in izjemna sporočilnost oz. obilje informacij, za nekatere tudi svojski, zelo plastičen prikaz zemljiške rabe. 1768–1806 je pisal dnevnik, ki obsega več kot 3.500 strani. Ohranjeni zapisi so neprecenljiv dokument obdobja in območij, v katerih so nastajali.

Dela

  • Le Frioul : dressé sur la Carte recemment rectisiée par les ordres de messieurs les sept deputés de la ville d'Udine Capital de la ditte Province, Venezia, 1778 (soavtor Tiberio Maieroni, zemljevid vključen v Atlas Universel Pietra Santinija).
  • Nuova carta topografica del territorio di Friul, 1778, 1793, 1798 (zemljevid).
  • Carta delle Contee Di Gorizia, Di Gradisca, Distretto Di Trieste, E Del Friuli Veneto, Venezia, 1780; Gorizia, 1782 (soavtor Tiberio Maieroni, zemljevid, vključen v Atlas Universel Pietra Santinija).
  • Carta topografica di tutto il territorio del Friuli Goriziano ed Udinese, Gorizia, 1782; Venezia, 1798; Trieste, 1805 (zemljevid).
  • Carta dell' Istria, Trieste, 1797, 1803 (zemljevid v merilu 1 : 170.000).
  • Carta novissima della Dalmazia, Albania, Croazia, Bosnia : con le provincie confinanti del Cragno, Schiavonia, Goriziano, Veneziano, Raguseo, Papalino e Napolitano, Wien, 1806 (zemljevid v merilu 1 : 740.000).
  • Übersichtskarte von Dalmatien, Wien, 1807 (zemljevid).
  • Carta generalle dell' Illyria cioe delle Provincie …, Wien - Pest, 1812 (zemljevid v merilu 1 : 740.000).
  • Carta Generale del Regno di Dalmazia con parte del Regno d'Illiria …, Wien - Pest, 1818 (zemljevid).
  • Charte von Nord- oder Ober-Italien, Weimar, 1818 (zemljevid).

Viri in literatura

Gašperič, Primož: Capellaris, Giovanni Antonio (1727–1807). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005790/#novi-slovenski-biografski-leksikon (14. november 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Primorski slovenski biografski leksikon

Capellaris Giannantonio de, kartograf, r. 13. jun. 1727 v Gor., u. 26. jan. 1807 prav tam. Mladostna leta je preživel kot vojak, nato se je (okr. 1748) zaposlil v idrijskem rudniku. Na tem delovnem mestu se je ukvarjal z matematiko in risanjem. Ko se je vrnil v Gor., je delal v javnih službah in izdelal več načrtov za nove ceste, za ureditev rečnih strug, za namakalne naprave in novogradnje. Uveljavil se je tudi kot kartograf in sodeloval pri izdelavi zemljevida, ki je bil priložen drugi izdaji R. Coroninija (gl. čl.) Tentamen genealogico-ehronologicum Comitum et Rerum Goritiae (1759). Cesarica Marija Terezija ga je 1768 imenovala za c. k. inženirja v grofijah Goriški in Gradiščanski. Izdelal je več kart Goriško-Gradiščanske dežele. C-ove risbe trdnjave Kluže pri Bovcu, Kanala ob Soči, Gradišča nad Prvačino, Tabora nad Dornberkom, gradu Rihemberk in Štanjela iz leta 1752 (hranijo se v Pokraj. muzeju v Gor.) imajo zaradi pomanjkanja podobnega slikovnega gradiva veliko dokumentarno vrednost. Neobjavljen je C-ov dnevnik iz časa 1768–1806.

Prim.: R. M. Cossar, Archeografo Triestino, s. 4, 24–25/1948; B. Marušič, JKol 1979, 218–22; Isti, Kron 26/1978, 182–83.

B. Mar

Marušič, Branko: Capellaris, Giovanni Antonio (1727–1807). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005790/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (14. november 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič Dodatek B - L, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1993.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine