Primorski slovenski biografski leksikon

Cronia Arturo, literarni zgodovinar, r. 13. dec. 1896 v Zadru, u. 11. maja 1967 v Padovi. Klas. gimn. dovršil v Zadru (1914), U v Gradcu in Pragi (1914–19), doktorat v literarnih vedah v Padovi 1972). Bil je redni prof. na klas. liceju in učiteljišču v Zadru (1922–28), v akademskem letu 1923–24 je dobil študijsko štipendijo za praško U v Pragi, da se je izpopolnil v jezikih in literaturah Južnih Slovanov. 1924 je napravil libero docenco za srbohrvatski jezik in literaturo. Nato je bil od 1928 do 1932 prof. gost za ital. jezik in literaturo na U v Brnu in pov. prof. v Bratislavi, od 1932 do 1936 pa v Pragi. 1937 so ga premestili na U v Padovo, kjer je prevzel slovansko filologijo, istočasno je poučeval v Bologni in pozneje v Benetkah. 1940 so ustanovili v Padovi nalašč zanj (»per chiara farna«) stolico za srbskohrvatski jezik in literaturo, prvo v Italiji, in na njej je ostal do smrti. C. ni bil samo nadarjen znanstvenik, ampak je poznal vse slovanske jezike in literature tako popolno in v podrobnostih, da je mogel kot suveren gospod razpravljati o njih. In neutrudno je pisal o vseh literaturah in slovanskih kulturnih vprašanjih od najstarejših časov do sodobnosti. Izdal je nad 220 razprav in knjig, ki so ga uvrstile med največje ital. slaviste. Pri srcu mu je bila posebno hrvaška in srbska literatura, ker se je rodil v Dalmaciji in ker je dovršeno obvladal tudi narečja obeh jezikov. Njegova Grammatica della lingua serbo-croata (1923, osma izdaja 1966) je doživela 40.000 izvodov in mu prinesla tak ugled, da se ga je oprijel vzdevek »avtor srbskohrvatske slovnice«. Pri srcu je bila C. tudi slovenska literatura in jo je spremljal od sv. bratov Cirila in Metoda, Brižinskih spomenikov, Čedadskega rokopisa do moderne. Višek predstavlja knjiga Ottone Župančič (Rim, 1928), o kateri je pesnik sam rekel, da ga je izmed vseh liter. zgodovinarjev C. najbolje spoznal. C. je posegal tudi v slov. zamejsko življenje, ker je bil večkrat predsednik komisij za maturitetne izpite v Trstu. V Padovi je občasno predaval tudi o slov. jeziku in lit. ter tako vzgojil vrsto sedanjih zamejskih profesorjev (B. Pahor, Fr. Škerlj, J. Seražin, M. Rosi idr.). Po njegovi zaslugi so 1963 ustanovili v Padovi stolico za slov. jezik in liter. Pri njem so napisali 30 doktorskih tez iz slov. jezika in liter. C. je bil član številnih znanstvenih ustanov in je prejel več odlikovanj.

Prim.: Giovanni Maran: Arturo Cronia uomo e slavista, Studi in onore di Arturo Cronia, Centro di studi sull'Europa orientale, Padova 1967, 1–27 s sliko; v isti knjigi: Jolanda Marchiori: Bibliografia di A. C, 29–54; J.A.G. (Glonar): Cronia Arturo: Ottone Župančič, LZ XLVIII, 1928, 632–634; F. K. (Koblar): Arturo Cronia: Ottone Župančič, DS XXXXI, 1928, 158–159; M. Jevnikar: Umrl je A. C, LitV XVIII, 7, 1966/67, 217–218 in Mladika XI, 6, 1967, 83, obakrat s sliko; isti: A. C: La fortuna di Dante nella letteratura serbocroata, Most, I, 1, 1965, 32–33; isti: Slovenistika v Padovi, Most IV, 16, 1967, 265.

Jem.

Jevnikar, Martin: Cronia, Arturo (1896–1967). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005630/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (25. avgust 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine