Novi Slovenski biografski leksikon

CRACINA, Paola (rojstno ime Evrozija Cracina; Aurosa Cracina, Pavla Cracina, Pavla Kracina), uršulinka, etnografinja (r. 3. 8. 1915, Campeglio/Čempej, Italija; u. 20. 1. 2003, Gorica, Italija, pokopana v Čedadu, Italija). Oče Valentin Cracina, zidar, mati Amalija Cracina, r. Ban. Brat Angel Peter Cracina, duhovnik, etnograf, zgodovinar, nečak dr. Giordano Cracina, duhovnik.

Osnovno in srednjo šolo ter učiteljišče je obiskovala kot gojenka uršulinske šole v Čedadu. Po kratkem postanku pri uršulinkah v Brescii je 1939–43 obiskovala Katoliško univerzo Srca Jezusovega (Università Cattolica del Sacro Cuore, UCSC) v Milanu. Diplomirala je iz književnosti in bila nekaj let asistentka Luigija Sorrenta, ki je vodil katedro za romansko filologijo na imenovani univerzi. Bila je urednica štirinajstdnevnika Squilli Studenteschi in dnevnika Gioventù. 1943 je v Čedadu vstopila v Red sv. Uršule in prejela redovno ime Paola. Po noviciatu v Gavardu se je 1946 vrnila v Čedad, kjer je izpovedala večne zaobljube. Od 1946 je poučevala na čedadskem učiteljišču (Istituto Magistrale Orsoline di Cividale) in bila dolga leta ravnateljica gojenk. 1959–66 je bila predstojnica uršulinskega samostana v Čedadu, 1980–96 pa ravnateljica srednje šole. Zaradi vse manjšega števila redovnic so 1999 samostan v Čedadu zaprli, redovnice pa so se preselile v uršulinski samostan v Gorico.

Je avtorica knjige Nozze ieri in Friuli, usi e costumi nuziali friulani (1967, 21968, 31974), ki opisuje furlanske poročne navade in običaje. Knjiga, ki zagovarja tradicionalne družinske vrednote, je v prvi izdaji izšla skoraj neopazno, pozneje pa je doživela še dva ponatisa. Nanjo so se sklicevali poznejši raziskovalci furlanske folklore.

Viri in literatura

  • Arhiv uršulinskega samostana v Gorici, Nekrolog – Madre Paola Cracina, hrani arhiv provincialat italijanskih uršulink RU v Rimu.
  • Zapis nečakinje Milene Cracina, 5. 9. 2019.
  • PSBL.
  • Dizionario biografico Friulano, Udine, 1992.
Kogoj, Marija Jasna: Cracina, Paola (1915–2003). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005570/#novi-slovenski-biografski-leksikon (13. julij 2020). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Primorski slovenski biografski leksikon

Cracina (Kračina) Pavla (pri krstu: Evrozija), etnografinja, uršulinka, r. 3. avg. 1915 v kraju Campeglio pri Čedadu slov. zidarju Valentinu in Furlanki Amaliji Bon. Osn. š. v Campegliu, strokovne š. in učiteljišče v Čedadu, leposlovje na U Presv. Srca v Milanu (1939–43). Tam doktorirala. Kot asistentka prof. romanistične filologije Luigia Sorrento v Milanu je urejala petnajstdnevnik »Squilli studenteschi« in list »Gioventù«. 1944 je stopila med uršulinke, se vrnila v Čedad in postala (1946) profesorica na čedadskem učiteljišču »Istituto Magistrale Orsoline«. Izdala je knjigo »Nozze ieri in Friuli, usi e costumi nuziali friulani« (I. izd. 1967, II. izd. 1968 in III. izd. 1974). Poročnim običajem med beneškimi Slovenci je posvečeno vse 17. poglavje (str. 213–229).

R. K.

Klinec, Rudolf: Cracina, Paola (1915–2003). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005570/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (13. julij 2020). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine