Cernigoi, Klavdij (1929–1998)
Vir: zasebni arhiv Glauca Urbanija

Novi Slovenski biografski leksikon

CERNIGOI, Klavdij (rojstno ime Klavdij Uršič; Klavdij Černigoj Uršič, Claudio Cernigoi, Claudio Cernigoi Ursich, Cerni-goi, Claudio Cerni-goi, Claudio Cerni-goi Ursich, Klaudius Tschernigoi), slikar (r. 28. 2. 1929, Trst, Italija; u. 14. 6. 1998, Trst, Italija). Oče Evgen Cernigoi, trgovec, mati Štefanija Uršič.

Osnovno šolo je sprva obiskoval v Trstu, zatem v Mariboru, kjer se je 1940 vpisal v prvi razred Prve deške meščanske šole. Marca 1942 se je vrnil v Trst in 1944 opravil trgovski strokovni tečaj. 1947–49 se je šolal na Šoli za umetno obrt v Ljubljani pri Zoranu Didku. V tem času je obiskoval kiparja Oresteja Dequela, ki je tedaj študiral na ljubljanski Akademiji upodabljajočih umetnosti. Oktobra 1950 se je, potem ko je bil povabljen na Beneški bienale, vpisal na dunajsko likovno akademijo, kjer je do 1954 študiral pet semestrov, dva semestra pri Albertu Parisu Güterslohu in tri pri Franzu Elsnerju, vendar ni diplomiral. Na Dunaju je sodeloval s skupino Stern. Zatem je študijsko potoval v Pariz in po Evropi. Med potovanjem je spoznal skupino skandinavskih umetnikov in se 1953 preselil na Švedsko, kjer je 1953–66 živel v okolici Stockholma, poleti 1955 je bil tri mesece na Majorki (Španija). Na Švedskem se je poročil, vodil je trgovino in se posvečal slikarstvu. 1966 je odšel v Brescio, kjer je odprl atelje, pozneje še v Milanu. 1971 se je vrnil v Trst, kjer je živel do smrti.

Kot slikar se je prvič uveljavil 1947, ko je za realistično zasnovano sliko V iskanju očeta (In cerca del padre) na mladinskem festivalu v Trstu prejel nagrado za najboljše slikarsko delo, kar mu je omogočilo sodelovanje na Mednarodni razstavi v Pragi. 1950 je žirija Beneškega bienala na razstavo sprejela njegovo sliko Zeleni prt (La tovaglia verde). V krogu galerije Škorpijon in kot član skupine Verde se je seznanjal z mednarodnimi tokovi v umetnosti. Njegova prva realistična dela so vsebovala impresionistično in ekspresionistično komponento, kmalu se je kot napreden in antifašistično usmerjen umetnik zgledoval po Pablu Picassu in kubizmu ter kulturnem vzdušju gibanja Nove fronte v umetnosti (Fronte Nuovo delle Arti), kar je razbrati iz njegove slike Zeleni prt. Na Dunaju se je pod vplivom skupine Stern nagibal bolj k ekspresionističnemu izrazu, ki mu je ostal zvest do konca, tako v formalnem kot v vsebinskem smislu. Značilni zanj so tragične figure z zgroženimi, zaskrbljenimi obrazi, ki so na meji med živimi in mrtvimi, motivi osamljenega sodobnega človeka znotraj urbanih struktur in družbe odtujenih odnosov, skrivnostne ženske pojave, ki jim ni videti obraza, kar se je menda skladalo z njegovim introvertiranim značajem, ki pa je vzkipel vedno, ko je šlo za nepravičnosti. Med izstopajočimi cikli, ki so nastali v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja, je cikel tondov Požgana zemlja (Terra bruciata), kjer z izčiščeno, abstraktno geometrično in dekorativno likovno govorico obravnava ekološki problem Zemlje.

Na svoja dela se je podpisoval kot Černigoj, Cernigoi oziroma Cerni-goi, čeprav se je uradno pisal Uršič oziroma Ursich, saj starša nista bila poročena.

1947 je na Festivalu mladih na svobodnem ozemlju (Festival della Gioventu del Territorio Libero) v Casa del Lavoratore Portuale v Trstu prejel nagrado za najboljše slikarsko delo. 1951 je na dunajski akademiji prejel nagrado za najboljšo dekoracijo na temo karnevala, istega leta je bil med izbranimi za 2. razstavo nagrade mesta Monza in prejel diplomo za realizacijo vikend studia v kraju Lisma blizu Stockholma. 1968 je bil izbran za XXI. razstavo nagrade Suzzara v Mantovi, 1977 pa je na XXX. razstavi avtonomnega regionalnega sindikata umetnikov v palači Costanzi prejel nagrado žirije.

Dela

  • V iskanju očeta, In cerca del padre (olje na platnu, 1946, zasebna last, Trst).
  • Zeleni prt, La tovaglia verde (olje na platnu, 1949).
  • Ljubljanski grad, Il castelo di Lubiana (akvarel, 1947-48, zasebna last, Trst).
  • Pokrajina (olje na platnu, 1952, Finančnodelniška družba KB 1909, Gorica).
  • Zapustitev, L'abbandono (mešana tehnika s peskom, 1975, zasebna last, Trst).
  • Požgana zemlja, La terra bruciata (mešana tehnika na masonitu, 1977, zasebna last, Trst).
  • Nevihta, La tempesta (akril na platnu, 1989, zasebna last, Trst).
  • Skrivnostna ženska, Donna mistero (akril na platnu, 1990, zasebna last, Trst).
  • Ranjena gora, Montagna ferita (mešana tehnika na papirju, 1997, zasebna last, Trst).

Samostojne razstave

  • Pariz, 1947 (Galleria Petit Careaux).
  • Trst, 1950 (Galleria d'Arte dello Scorpione).
  • Dunaj, 1951 (Viener Secesion).
  • Amsterdam, 1952 (Hug's Galerie).
  • Trst, 1954 (Galleria d'Arte lerco Trieste).
  • Stockholm, 1956 (Lilla Ateljen).
  • Trst, 1958, 1974, 1976, 1979, 1983, 1986, 1993 (Sala Comunale d'Arte).
  • Brescia, 1967 (Galleria A. A. B.).
  • Brescia, 1970 (Galleria Il Dragone).
  • Gorica, 1974 (Galleria Il Torchio).
  • Trst, 1990 (Galleria d'Arte Cartesius).
  • Trst, 1997 (Sala Comunale d'Arte dell'Albo Pretorio).

Samostojne razstave

  • Festival della Gioventu del Territorio Libero (Trst, 1947).
  • Festival Internazionale della Gioventu (Praga, 1947).
  • Il Grupo Verde (Trst, 1948).
  • XXV. Biennale di Venezia (Benetke, 1950).
  • Il Gruppo Stern di Vienna (Rim, 1955).
  • Exposicion Internacional en Pollensa (Pollensa, Majorka, 1955).
  • Panoramica d'incontro con l'Arte Contemporanea (Brescia, 1968).
  • VI Mostra Regionale di Grafica del Sindacato Autonomo Regionale Artisti (Trst, 1973).
  • Mostra del Sindacato Autonomo Regionale Artisti (Trst, 1977).
  • XX Coppa d'Autuno (Trst, 1988).
  • Il mistero della figura nell'incontro di due generazioni (Muggia, 1991).
  • Dualita (Trst, 1995).

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • Zasebni arhiv Glauca Urbanija.
  • Pokrajinski arhiv Maribor, II. Državna deška šola Maribor 1936–1941, sig. 1432024/3.
  • Diocesi di Trieste, Liber baptizatorum in ecclesia S. Antoni Thaumaturgi Tergesti, 344.
  • Universitätsarchiv der Akademie der bildenden Künste Wien, Verz.-Einheits-Formular.
  • PSBL.
  • Claudio H. Martelli: Dizionario degli artisti di Trieste, dell' Isontino, dell' Istria e della Dalmazia, Trieste, 1996.
  • Cesare Sofianopulo: Il biennalista Ursich alla Galleria Moderna, Messaggero Veneto, 12. 9. 1950.
  • Gio.: Mostre d'Arte : Claudio Cernigoi Ursich, Giornale di Trieste (Trst), 15. 9. 1950.
  • Kulturni razgledi, Radio Trst, 15. 9. 1950.
  • C. G. T.: Cernigoi, Corriere di Trieste (Trst), 16. 9. 1950.
  • Vladimir Bartol: Klavdij Černigoj - Uršič v galeriji Škorpijon, Primorski dnevnik, 16. 9. 1950.
  • Il »Gruppo Stern« da »Giosi«, Il Paese, 8. 5. 1955.
  • Gio.: Claudio Cernigoi - Ursich alla Galleria Comunale, Il Piccolo (Trst), 5. 9. 1958.
  • Z. Jelinčič: Cernigoi - Ursich, monotipije, Coloni (Klun), slikar predmestne kraške motivike, Primorski dnevnik, 14. 9. 1958.
  • Iz umetnostnih galerij : Cerni-goi v občinski, Primorski dnevnik, 30. 3. 1974.
  • R. T.: Tre diverse ispirazioni, Messaggiero Veneto (Videm), 20. 10. 1976.
  • Iz umetnostnih galerij : Claudio Cernigoi razstavil v občinski, Primorski dnevnik, 21. 10. 1976.
  • Catalogo degli Artisti : Veneto, 1, Roma, 1979.
  • Sergio Molesi: Il calore in galleria La Citta si dipinge, Trieste Oggi (Trst), 29. 3. 1991.
  • Sergio Molesi: Impegno civile ed abbandono romantico in cinquant'anni di pittura fervida ed appasionata di Claudio Cerni-goi, Trieste, 1997.
  • Jasna Merku: V slikah razberemo projekcijo življenja, Primorski dnevnik, 5. 1. 2017.
  • Lilijana Stepančič: Galerija Škorpijon na meji med političnim Vzhodom in Zahodom v času hladne vojne, Likovne besede, 2018, 108, 49–61.
Figelj, Klavdija: Cernigoi, Klavdij (1929–1998). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005230/#novi-slovenski-biografski-leksikon (7. avgust 2020). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Primorski slovenski biografski leksikon

Cernigoi Klavdij, slikar, r. 28. febr. 1929 v Trstu. Oče Evgen je bil trgovec, mati Štefanija Ursich. Osn. š. je začel obiskovati v Trstu in jo je dovršil v Mrbu, kjer je napravil tudi dve meščanski š. (1942). Marca 1942 se je vrnil v Trst in dovršil trg. strokovni tečaj (1944). 1947 je odšel v Lj. in napravil dve leti Šole za umetno obrt (1949). Oktobra 1950 se je vpisal na dunajsko slikarsko akademijo, bil v Parizu in po Evropi, od 1953 se je naselil na Švedskem in ostal tam trinajst let, le 1955 je bil poleti tri mesece na Majorki. Na Švedskem je slikal in vodil trgovino. 1966 je odšel v Brescio in odprl atelje, pozneje še v Milanu, 1971 se je dokončno vrnil v Trst. Kot slikar se je prvič uveljavil 1947, ko je dobil na mladinskem festivalu »nagrado za slikarstvo« za sliko, ki so jo izbrali za Mednarodni festival v Pragi. Potem je razstavljal: v Trstu 1947, 1948, 1950, 1953, 1954, 1958, 1971, 1972, 1973, 1974 (dvakrat); na XXV. beneškem biennalu 1950; v Pragi 1947; v Parizu 1947, 1951; na Dunaju 1951; v Amsterdamu 1952; v Monzi 1963; v Rimu 1955; na Majorki 1955; v Stockholmu 1956; v Javle (Švedska) 1956; v Brescii 1966, 1967, 1968, 1969, 1970; v Miljah pri Trstu 1972; v Gor. 1974. Podpisuje se: Claudio Cernigoi, Claudio Cernigoi Ursich in Cerni-goi.

Prim.: Osebni podatki; razstavni katalogi; Giuseppe De Marco, Un significativo panorama del1'arte contemporanea e moderna, CorrTs 28. sept. 1950 [Decio] Gio[seffi], Claudio Cernigoi Ursich, Giornale di Tr. 15. sept. 1950; Cesare Sofianopulo, II biennalista Ursich alla Galleria Moderna, MesV 12. sept. 1950; C.G.T. (= Giorgio Titz), Cernigoi, CorrTs 16. sept. 1950; Vladimir Bartol, Klavdij Černigoj-Uršič v galeriji »Škorpijon«, PDk 16. sept. 1950; Gio., Claudio Cernigoi Ursich alla Jerco, Giornale di Tr. 9. marca 1954; Arco, Claudio Cernigoi, CorrTs 12. marca 1954; II »Gruppo Stern« di »Giosi«, il Paese, Rim, 8. maja 1955; M. Bota Totxo, Claudio Cernigoi Ursich, pintor triestino y sus óleos sobre temas pollensinas, Cort, revista mallorquina, 27. avg. 1955; Cifra, Exposición de pintura y escultura en Pollensa, ABC, Barcelona, 6. avg. 1955; isti v La vanguardia española, Barcelona, avg. 1955; Harry Kallmark, Claudio Cernigoi Ursich, Dagen, Stockholm, 1. nov. 1956; Torsten Bergmark (brez naslova), Dagens Nvheter, Stockholm, 1. nov. 1956; H. Wickman, Italienskt och svenskt Norlands Posten, Jävle (Švedska), 11. okt. 1955; N. G. Hökby, Konst po hotel, Gefle Dagblad, 12. okt. 1955; Gio., Claudio Cernigoi Ursich alla Galleria Comunale, Picc. 5. sept. 1958; Z. Jelinčič, Cernigoi-Ursich, PDk 14. sept. 1958; Mape, Occhio alle gallerie, Brescia Club, 28. apr. 1968; S. M. Cernigoi, Picc. 21. jun. 1972; M. B. (= Milko Bambič), Cernigoi v občinski, PDk 30. marca 1974; knjiga C. Martelli, Pittori e scultori a Trieste, Tr. 1973; avtoportret v CorrTr 19. sept. 1959; avtoportret in sl. v Cort 27. av. 1955.

Jem.

Jevnikar, Martin: Cernigoi, Klavdij (1929–1998). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005230/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (7. avgust 2020). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine