Cerkvenik, Angelo (1894–1981)
Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Angelo_Cerkvenik#/media/File:Angelo_Cerkvenik_1920s.jpg (1. 9. 2015)

Primorski slovenski biografski leksikon

Cerkvenik Angelo, dramatik, pripovednik, mladinski pisatelj, urednik, sindikalni delavec, r. 29. avg. 1894 v Pazinu. Oče Franc, dacar, kasneje gostilničar. Mati Katarina je bila Hrvatica iz Šujevičev v pazinski občini. Še pred koncem stoletja se je družina preselila v Ilirsko Bistrico, tako da so v družini govorili slovensko. Lj. š. obiskoval v Trnovem pri Ilirski Bistrici (1. in 2. razr.), nato v Trstu (3. in 4. na Ciril-Metodovi š. pri Sv. Jakobu), in dve leti nemške pripravljalnice za gimn. ter še 5. razr. CM šole. Hrvaško humanistično državno gimn. je obiskoval v Pazinu (1907/08–1914/15), opravil predčasno vojno maturo okt. 1914. Vpoklican k vojakom je bil v 27. domobranskem polku (kasneje 2. polk gorskih strelcev). Po opravljeni oficirski šoli v Leobnu in Gor. je služil vojake v različnih krajih (Trento, Zloczów, Kromeriž). Najprej je bil v zaledju tirolske fronte, potem pa na soški fronti, kjer je bil 1915 ranjen pri Doberdobu, leta 1916 in 1917 je bil na nemško-ruski fronti in ponovno na it. fronti pred Asiagom. Na ruski fronti je bil drugič ranjen. Konec vojne je dočakal v Wilnu v Litvi. Nato je služboval pri Južni železnici (Pliberk, Metlova, Trbovlje, Grabštajn, nato Lj.), kjer je opravljal razne službe (prometnik, specialni knjigovodja, knjižničar strokovne knjižnice, tajnik direktorja, urednik železn. glasila), od 1939 do 1945 premeščen h generalni direkciji drž. železnic v Beograd. Upokojen 1951. Pred vojno je aktivno sodeloval v Zvezi delavskih prosvetnih društev Svobod, pri Cankarjevi družbi in pri Zedinjeni zvezi železničarjev Jugoslavije. Med vojno je bil član NOO za železniško kolonijo Košutnjak v Bgdu. Maja 1945 je bil poslan v Trst kot član delegacije Jugoslovanskih drž. železnic. Že v gimn. se je srečal z Radom Pregarcem, kasnejšim igralcem in režiserjem ter piscem. Z njim sta ustanovila tajno lit. društvo. Kasneje je C. postal član uredništva lit. glasila Naprijed. Tu je C. tiskal svoje prve slov. pesmi in hrvaško prozo. Kasneje je sodeloval pri vrsti slov. in hrvaških listov, pretežno levičarskih ali marksistično usmerjenih, tako: Maska, Kres, Naprijed, Rdeči pilot, Delavec, Pod lipo, LZ, ADK, Delavska politika, Razgled, Mladina, ŽS, Prosveta, Ženski list, Proletarec, Svoboda, Ujedinjeni železničar, KolCD, Naš val, NašR, Razori, Obzornik, Pionir, Ciciban, SlovP, Tov, LdPr, Za naše bralce, PDk, SIK, Galeb 1957–58, TT, 7 dni, Rodna gruda, LD. C.-ova dramatika vključuje dramo V kaverni (1924), ki je prva slovenska kolektivistična drama; dramsko trilogijo V vrtincu (1925), Greh (1926, tisk. 1928), Očiščenje (1927, tisk. 1928); dalje igro Roka pravice (1927, tisk. 1937–8), Kariera Moüne (1932); vojno zgodbo Kdo je kriv? (1934), tragedijo delavskega voditelja Žrtev (1940, tisk. 1940–41) ter dramska teksta Jernač (1950) in Gordana (1952). Tudi prozna dela se gibljejo skoraj vsa v svetu delavstva in bojev za delavske pravice, v njih pa je opaziti tudi močno satirično tendenco, posebno ko gre za malomeščansko okolje. Ta dela so: Daj nam danes naš vsakdanji kruh (1929, 1930), Poslednji dnevi človeka (1931), Orači (1932). Daljša dela, ki so bila pa tiskana le v revijalnem tisku, so: Padel za domovino (1921), Prostitutka Zoša (1921), Emilio Berenini (pod psevdonimom Sel Catini) in Rosa. C. je tudi uspešen avtor mladinskih del, pretežno z živalsko tematiko. Taka je že njegova prva mladinska povest Ovčar Runo (1937, popravljeni ponatis 1962, 1965, 1967, 1974), dalje Sivi (1947), Medvedek s Kočne (1953), Medvedek s Križeve gorice (1956) ter mladinska povest iz dobe fašistične okupacije Slovenskega primorja Markov beg (1961). Nekatera C.-ova dela so bila prevedena tudi v tuje jezike; tako v nemščino Gefallen fürs Vaterland (Padel za domovino) v Volkstimme 1921, v hrvaščino sta bili pod skupnim naslovom Kroz rat (knjiga je izšla v Zagrebu 1932 v prev. Iva Frola) izšli povesti Prostitutka Zoša ter Padel za domovino. C. je nekaj tudi prevajal; tako Lovrakovo mlad. povest Tovarišija Petra Grče (1945, 1967), dalje Pišite za mladino (1947), Dugonjičev referat O ljudski mladini (1948) in še nekatera dela, včasih se je tudi kaj polemično oglasil (Poklicni in nepoklicni umetniki). Misli k polemiki med Tonetom Seliškarjem in Miho Malešem, Delavska politika 1928, 84; Besede o proletarski kulturi in umetnosti, Delavska politika 1930, 51–2. Pisal je tudi ocene (npr. Kraigherjeve Školjke, Maska 1920–1, 123–4) in je tudi veliko potoval po Evropi (Nemčija, Češka, Danska, švedska, Holandska, Francija, Italija, Anglija), v nekatere države tudi po večkrat. Njegov portret je izdelal Tine Kos. Uporabljal je psevdonime in šifre: C. A., A. C, Sel Catini, Peter Kremen.

Prim.: [Milan Zadnek], Pri prijatelju A. C. K jutrišnji uprizoritvi nove C.-ove drame »Greh«...,SN 1929, 111, 2 s sl.; Problem dvojne morale. Pogovor s pisateljem A. C. Človeška družba se mora notranje preroditi, SN 1927, 137, 4–5; J. Traven Obraz mlade slovenske literarne generacije, DS1927; [Bogo Tepy] Talpa, Slovenska socialna književnost, KolCD 1930, 109–10; Angelo Cerkvenik, Pobuda za moja mladinska dela, LD 1955, 2. apr.; Albert Širok, Razgovor z A. C., UT 1937–8, 12, 2s sl.; GL Mestnega gledališča v Lj., 1956–57, 98; Janež, Zgodovina slovenske književnosti, 1957, 604–5; DP 1929 1929, 243; SDL I, 58–9; A. Slodnjak, Slovensko slovstvo, 1968, 378; Lino Legiša, v ZSSVI, 203–4 s sl.; Kojeko 2, 146; Dušan Moravec, Iskanje in delo Ferda Delaka, Lj. 1971, 48, 52, 55,80; SGL I, 97; LPJ I, 432–2 s sl. in bogato bibliografijo (J. Koruza in F. Dobrovoljc); avtorjeva osebna sporočila (1976).

Brj.

Brecelj, Marijan: Cerkvenik, Angelo (1894–1981). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005220/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (21. september 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine