Novi Slovenski biografski leksikon

BUFON, Milan (Milko Bufon), geograf (r. 28. 5. 1959, Trst, Italija). Oče Dušan Bufon, pravnik, publicist, mati Tea Bufon, r. Berger. Ded Ivan Bufon, narodni delavec, stric Zmago Bufon, biolog.

V Trstu je obiskoval slovensko osnovno šolo, nižjo srednjo šolo in 1973–78 Znanstveni licej France Prešeren. Po maturi 1978 je študiral geografijo in sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je 1983 diplomiral. 1990 je tam tudi magistriral z delom Etnično-regionalni razvoj obmejnih regij – Primer s Slovenci poseljenega ozemlja v Furlaniji - Julijski krajini, 1995 pa še doktoriral z disertacijo Socialno-geografska funkcija slovenskega prebivalstva v integracijskih procesih goriške obmejne regije. 1992 je bil na študijskem izpopolnjevanju na School of Slavonic and Eastern European Studies v Londonu.

Najprej se je zaposlil kot pogodbeni sodelavec Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) v Trstu (1983–96), pozneje še kot mladi raziskovalec na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete (FF) Univerze v Ljubljani (1987–95), kjer je 1996–98 predaval kot docent, 1998–2003 pa kot izredni profesor. Od 1996 deluje kot raziskovalec na Znanstveno-raziskovalnem središču (ZRS) v Kopru, kjer je bil 2003–15 tudi redni profesor na tamkajšnji Fakulteti za humanistične študije (FHŠ) Univerze na Primorskem (UP). V študijskem letu 2004/05 je predaval na Fakulteti za politične vede Univerze v Trstu, v študijskem letu 2006/07 pa na Univerzi Hitotsubashi v Tokiu na Japonskem. Krajša obdobja je predaval še na Univerzi v Mariboru in na Poveljniško-štabni šoli Slovenske vojske.

Po usmeritvi je družbeni geograf in kot tak mednarodno priznan strokovnjak na področju politične geografije. Raziskovalno se posveča zlasti tematikam družbene in prostorske konvergence v Evropi, čezmejnih integracijskih procesov ter obmejnih in etnično mešanih regij. Za študente je 2001 pripravil univerzitetni učbenik Osnove politične geografije, prvo tovrstno delo v slovenskem jeziku, ki je doživelo nekaj ponatisov.

Intenzivno sodeluje s tujimi znanstvenimi ustanovami. Je pobudnik mednarodnega konzorcija za koordinacijo doktorskega študija politične geografije, kjer poleg FHŠ UP sodelujejo geografski oddelki univerz v Oradei (Romunija), Lodžu in Gdansku (Poljska) ter rimske univerze Cusano (Italija).

1998–2008 je bil na SLORI predsednik Znanstvenega sveta, 2004–16 je bil predsednik upravnega odbora. Na ZRS v Kopru je bil podpredsednik Znanstvenega sveta, od 2009 je predstojnik Inštituta za družboslovne študije. Po ustanovitvi UP 2001 je postal član senata in prvi predstojnik oddelka za geografijo na FHŠ, 2003 tudi prorektor FHŠ za znanstvenoraziskovalno in razvojno delo.

V zgodnjem ustvarjalnem obdobju je deloval tudi kot literat s krajšimi prispevki v slovenščini in italijanščini. 1984 je izšla njegova zbirka kratke proze Rondo.

1984 je za diplomsko delo prejel fakultetno Prešernovo nagrado za študente, 1990 za magistrsko delo nagrado Tončičevega sklada, 2003 bronasto plaketo Zveze geografskih društev Slovenije, 2004 mu je ZRS UP podelilo priznanje Glasnik znanosti, 2010 je na UP prejel zlato plaketo za raziskovalne dosežke.

Dela

  • Prostorska opredeljenost in narodna pripadnost : obmejna in etnično mešana območja v evropskih razvojnih silnicah : primer Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini, Trst, 1992.
  • Prostor, meje, ljudje : razvoj prekomejnih odnosov, struktura obmejnega območja in vrednotenje obmejnosti na Goriškem, Trst, 1995.
  • Med teritorialnostjo in globalnostjo : sodobni problemi območij družbenega in kulturnega stika, Koper, 2004.
  • Na obrobju ali v osredju? : slovenska obmejna območja pred izzivi evropskega povezovanja, Koper, 2008.
  • »Ne vrag, le sosed bo mejak!« : upravljanje integracijskih procesov v obmejnih območjih, Koper, 2011 (uredil).
  • Družbena geografija sveta : globalni sistemi in regionalne dinamike, Koper, 2014.
  • Združeni v različnosti : oris evropskega družbenega prostora, Koper, 2012.

Viri in literatura

Zupančič, Jernej: Bufon, Milan (1959–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004900/#novi-slovenski-biografski-leksikon (15. november 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Primorski slovenski biografski leksikon

Bufon Milan, geograf, pisec strokovnih in proznih del, r. 28. maja 1959 v Trstu, živi v Saležu v občini Zgonik. Oče Dušan, dipl. pravnik (gl. čl.), mati Tea Berger, gospodinja. Po slov. osn. š. v ul. Donadoni in nižji sred. š. pri Sv. Jakobu je dovršil Znanstveni licej Fr. Prešerna (1978), na Filoz. fak. lj. U pa študij geografije in etnologije in diplomiral 1983 z nalogo Regionalna geografija Doberdobske planote, za katero je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Na Odd. za geogr. je 1986 vpisal kot t. i. mladi raziskovalec podiplomski študij socialne in polit. geogr. pri svojem mentorju prof. dr. Vladimirju Klemenčiču ter na istem Odd. prevzel funkcijo asistenta-stažista. 1989 mu je bil podeljen naslov magistra geografije za delo Etnično-regionalni razvoj obmejnih regij: primer s Slovenci poseljenega ozemlja v Furlaniji-Julijski krajini. Za to delo je v Trstu prejel 1990 Tončičevo nagrado. V letu 1993 dokončuje v okviru 6-letnega programa podiplomskega študija na U. v Lj. doktorsko disertacijo na temo Goriška kot primer evropske obmejne regije. Zlasti konec 70. in v 80. letih je bil dejaven na liter. področju. V LitV je objavljal s psevdonimom EM/BE, 1977 je prejel za novelo, spisano v it. jeziku, prvo nagrado, katero je razpisala tržaška ustanova Dante Alighieri. Kasneje je dokaj redno sodeloval v reviji Dan, kjer je izšlo več njegovih kratkih proz, oglašal pa se je tudi v JKol, PrimSreč, Mentorju in Sodobnosti. 1979 se je uvrstil med najboljše slov. pesnike in pisatelje začetnike na finalnem srečanju v Gradišču na Štajerskem. 1984 je v Trstu izšla njegova zbirka kratke proze Rondo, ki je naletela pri tedanji liter. kritiki na dokaj živahen odmev. – Sredi 80. let je začel objavljati tudi strok. članke (JKol 1984 in 1986) na osnovi njegovega vse intenzivnejšega raziskovalnega dela kot honorarni sodelavec ter član SLORI v Trstu, s katerim je še danes povezan kot pogodbeni raziskovalec. V tem času je kot mentor sodeloval pri prvih mladinskih raziskovalnih taborih v zamejstvu ter pri pripravi načrta dolgoročnega razvoja Kraške gorske skupnosti, zlasti za področje turizma in rekreacije. Po predhodnem sodelovanju z ur. Krajevnega leksikona Slovenije dr. Romanom Savnikom je prevzel ured. delo pri pripravi istoimenske publikacije za slov. etnično ozemlje v It. Dokaj je razširil tematske sklope in krog sodelavcev. Tako je 1990 v zajetnem obsegu izšel prvi zv. KLSI, ki obravnava Tržaško pokrajino (soavtor Aleksej Kalc). S članki o zamejskih krajih in območjih sodeluje z ured. Enc Sje, do prekinitve izhajanja pa tudi z Ene Jsle. S strok. informativnimi spisi sodeluje v PDk, občasno pa nastopa na RAI Trst A. – Sicer je na znanstvenem področju B. usmerjen zlasti k preučevanju etničnih in prostorskih problemov obmejnih ter etnično mešanih območij, tako v okviru SLORI kot osrednjih slov. geogr. institucij (Odd. za geografijo, Inštitut za geografijo). Dejaven je nadalje v it. geografskem društvu s sedežem v Firencah (Società Geografica Italiana) ter v raznih mednar. združenjih, v katere je včlanjen (IGU - International Geographic Union, World Political Map Commission; IBRU – International Boundaries Research Unit; EuroPolis – European research network on Politics and Space; ASEN – Association for the Study of Ethnicity and Nationalism; MRG – Minority Rights Group). Jeseni 1987 je bil na Poljskem na strok. potovanju, spomladi 1992 se je študijsko izpopolnjeval še v Angliji, kjer je bil gost londonskih in drugih univerzit. centrov. Z referati je sodeloval na številnih domačih in mednar. kongresih in simpozijih o social. in polit. geografiji, med temi: Perth, Chur in Val d'Aosta, 1988; Bialowieža, 1990; Andorra in Glasgow, 1991. Na Ilešičevih dnevih je predaval v letih 1991–93, med drugimi domačimi simpoziji z mednar. udeležbo pa je bil vabljeni gost še na posvetih Etnična geografija Rep. Sje, Slov. v zamejstvu in izseljenstvu maja 1991, Socialna geografija v teoriji in praksi dec. 1992 in Ethnicity and Geography sept. 1993. – V knjižni obliki so doslej izšla v tem okviru štiri njegova dela: Sviluppo etnico e regionale delle aree di confine: il caso degli Sloveni nel Friuli-Venezia Giulia, Quaderni SLORI 111, Trieste 1990 (67 str.); Geographic problems of frontier regions: the case of the halo-Yugoslav border landscape (soavtor Vladimir Klemenčič), v: D. Rumley in J. V. Minghi (eds), The Geography of Border Landscapes, London, Routledge 1991, str. 86–103; Prostorska opredeljenost in narodna pripadnost (Obmejna in etnično mešana območja v evropskih razvojnih silnicah: primer Slovencev v Furlamji-Julijski krajini), Trst, ZTT (izdajatelja: SLORI in Znanstveni inštitut Filoz. fak. Univerze v Lj.), 1992 (223 str.); Sviluppo regionale e sviluppo etnico: il caso degli Sloveni in Italia, v: L'effet frontie're dans les Alpes, Tome I, St. Vincent (izdajatelja: Reseau Alpin in Region Autonome de la Valle'e d'Aoste), 1992, str. 54–61. Druge pomembnejše razprave pa so bile objavljene v revijalnem tisku: Geogr. obz. (1987), Razprave in gradivo (1990), Geogr. vestnik (1990), TiP (1990), Geografija v šoli (1991 in 1992), Rivista geografica italiana (1991), Geographica Slovenica (1992), Political Geography (1993) in Geo Journal (1993).

Prim.: Letna poročila, ki jih podajata Geografska bibliografija Slovenije (Inštitut za geogr. Univ. v Lj.) ter Novice Filoz. fak. (Katalog ob razstavi publikacij in predstavitvi izsledkov znanstvenoraziskovalnega dela Filoz. fak.). Daljša članka sta izšla v PDk po izidu prvega zv. KLSI in knjige Prostorska opredeljenost in narodna pripadnost. Pomembnejše ocene knjige Rondo pa so objavili: Andrej Blatnik, Mentor 9–10, 1984; Knjiga 12, 1985; Samo Simčič, Ljubljanski dnevnik 12. okt. 1984; Majda Brumat, PrimSreč 51, 1985; Denis Poniž, PDk 14. okt. 1984; M. Jevnikar, M (Trst) 1985, 117.

Ured.

Uredništvo: Bufon, Milan (1959–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004900/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (15. november 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič Dodatek B - L, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1993.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine