Primorski slovenski biografski leksikon

Brecelj Bogomil, duhovnik, kulturni in prosvetni delavec, r. 8. avg. 1925 v Žapužah pri Ajdovščini, župnija Šturje. Oče Jožef, mizarski mojster, mati Emilija Brecelj. Osn. š. in gimn. je obiskoval v Lj., zaradi vojnih razmer je maturiral v Lienzu, jeseni istega 1. vstopil v gor. bgsl., posvetil ga je škof Margotti (PSBL II, 356–57) 25. mar. 1950. Kot kpl. je od apr. 1950 do sept. 1951 služboval v Štandrežu in ob katehetskem delu začel s športnimi in kulturnimi pobudami. Med drugim so uspešno uprizorili Lavrenčičevo Svetogorsko Marijo. Premeščen v Sovodnje, kjer je služboval kot kpl. do 1955 in nadaljeval z verskim in kulturno-prosv. delom. Od 10. sept. 1955 do 3. mar. 1962 župni upravitelj in nato do 31. avg. 1972 žpk. v Doberdobu. Od 1. sept. 1972 do okt. 1976 žpk. v Zgoniku, nato v Nabrežini, kjer je še danes. – V Doberdobu je razvil vso svojo org. sposobnost. Nadaljeval je delo žpk. Kretiča (PSBL II, 200) z mladinsko dramsko skupino; v župnišču so delovali še otroški pevski zbor, prosv. zbor, odbojkarska ekipa, skavti, poživil je tudi delo c. zbora. Ko je spoznal prostorsko stisko, je dal pobudo za gradnjo doma, temeljni kamen so v že skoraj dograjeno zgradbo vgradili avg. 1968, otvoritvena slovesnost pa je bila 30. mar. 1970 med Praznikom pomladi, ki ga je priredilo društvo SKD Hrast, ki je svoj ustanovni obč. zbor imelo okt. 1968. V letih, ko je služboval v Doberdobu, so priredili kakih 40 večjih gledaliških predstav in drugih prireditev. Med predstavami, ki so ostale v spominu in jih je zrežiral sam, so Krekova »Tri sestre se ženijo« in Komanova »Prisega opolnoči ali cigan Marko«. Za miklavževanja, misijonske prireditve, materinske dneve itd. pa so uprizorili vrsto krajših igric, ki jih je marsikdaj tudi sam napisal. V c. je uredil ogrevanje, dal je postaviti nove orgle in slike Eme Galli: sv. Martina, sv. Ane in sv. Jožefa. Tudi v Zgoniku je poživil versko in kult. delo. Uspešno je deloval mladinski krožek in pevski zbor. Dal je obnoviti c. sv. Urha v Samatorici. V Nabrežini je 1982/83 zgradil žpk. dvorano, ki je še vedno edina od dvoran z odrom v vasi. Dal je obnoviti c. sv. Roka, zavzema pa se za gradnjo manjše c. v Kamnolomih, ki bi bila še zlasti namenjena potrebam ital. vernikov. Nabrežinska dvojezična fara zahteva veliko org. sposobnosti. Ob prirejanju številnih kult. prireditev, koncertov in gled. predstav v vasi je dal pobudo za vsakoletno razstavo pirhov, ki jih otroci a tudi umetniki izdelajo na razne aktualne teme. Okrog Božiča pa imajo v Nabrežini natečaj za najbolj pomenljive jaslice. Župnija izdaja dvojezični informativni list Srečanje, ki ga v glavnem piše in ureja sam žpk, redno pa poroča o življenju v fari v KatG. V vaseh, kjer je služboval, je bil tudi katehet, nazadnje je učil na osn. š. V. Šček v Nabrežini. 1989 je dobil priznanje ZSKP za posebne zasluge in dosežke na kulturnem področju. – Očeta Jožefa, sestri Angelo in Marico ter brata Martina so 8. jul. 1944 odpeljali z doma partizani in jih štiri dni kasneje umorili v gozdu pod Kodreti v Gornji Braniški dolini. Na kraju umora je B. dal 1991 postaviti križ, jul. 1992 pa je bila na kraju prva spominska svečanost z bogoslužjem božje besede. Brat Anton se je po vojni preselil v Bozen, njegova hčerka Marinka, r. 1959, glasbenica, čembalistka, živi na Dunaju, nastopa kot solistka in v komornih zasedbah.

Prim.: Osebni podatki; NadškAGor; ZSKP – 30 let, Gor. 1989, 8, 90–91; Doberdob včeraj in danes, Gor. 1988, 197–198, 341–351.

Tavčar

Tavčar, ???: Brecelj, Bogomil (1925–2011). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004630/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (23. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine