Novi Slovenski biografski leksikon

BRECELJ, Aleš (uradno ime Alejandro Wenceslao Brecelj; Aleš Venceslav Brecelj), učitelj, domoznanec (r. 4. 3. 1951, Buenos Aires, Argentina). Oče Ivan Brecelj, zidarski mojster, javni delavec, mati Jožica Brecelj, r. Legiša. Brat Martin Brecelj, časnikar, filozof, javni delavec.

Otroštvo je preživel v Buenos Airesu, kjer je 1957–63 obiskoval osnovno šolo: najprej katoliško Instituto Inmaculada v okraju Morón, nato državno General Manuel Belgrano v mestnem okraju Almirante Brown (Adrogué). Vzporedno je obiskoval slovenske osnovnošolske tečaje. 1964 se je preselil v Devin pri Trstu.

Srednjo šolo je sprva obiskoval v Nabrežini pri Trstu, nato v Trstu, kjer je 1971 maturiral. Študirati je začel 1971 na Naravoslovni fakulteti Univerze v Trstu, smer geologija, in nadaljeval na Filozofski fakulteti iste univerze, smer leposlovje – zgodovinska smer, kjer je 1982 diplomiral. Kot pripravnik je 1975 začel poučevati na različnih srednjih šolah na Tržaškem. 1984 je postal redni predmetni učitelj za slovenski jezik, zgodovino, državljansko vzgojo in zemljepis na nižji srednji šoli Iga Grudna v Nabrežini. 1987–98 je poučeval na srednji šoli Frana Erjavca v Trstu (Rojan), od 1998 do upokojitve 2011 pa na podružnični šoli nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda v Trstu (Sv. Ivan) na Katinari.

Ob poučevanju je redno objavljal v Novem listu, Katoliškem glasu, tedniku Svobodna Slovenija (Buenos Aires), dnevniku Slovenec, v novejšem času pa tudi v Novem glasu, Mladiki, Skupnosti in Koledarju Goriške Mohorjeve družbe. Objavljal je tudi prispevke o krajevni zgodovini, slovenskih izseljencih v Argentini in žrtvah druge svetovne vojne. Kot pisec gesel je sodeloval pri Primorskem slovenskem biografskem leksikonu (1990–94) in pri Krajevnem leksikonu Slovencev v Italiji (1990).

Je član stranke Slovenska skupnost, za katero je 2012 kandidiral na občinskih volitvah v občini Devin Nabrežina.

Dela

  • I gruppi politici autonomi sloveni a Trieste 1949–1952, Trst, 1994.
  • Nabrežinski kamnolomi, Trst, 1989 (soavtorja Zvonko Legiša, Ivan Vogrič).
  • Slovenski etnični tisk v Argentini do druge svetovne vojne, Dve domovini/Two Homelands, 2–3, 1992, 167–183.
  • Duhovno življenje in slovenska skupnost v Argentini, Kulturno ustvarjanje Slovencev v Južni Ameriki, Ljubljana, 1995, 67–80.
  • Nekaj zgodovinskih podatkov o Nabrežini in okolici, Nabrežina skozi stoletja, Trst, 1996, 9–80 (ponatis 2006).
  • Nekaj podatkov o izseljevanju iz Slovenskega primorja v Južno Ameriko, predvsem v Argentino, Annales, 10, 1997, 215–236.

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, vprašalnik za NSBL.
  • PBSL.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Klicaji za tržaško slovenstvo, Družina, 18. 6. 1995.
Toplak, Kristina: Brecelj, Aleš (1951–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004620/#novi-slovenski-biografski-leksikon (15. oktober 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Primorski slovenski biografski leksikon

Brecelj Aleš (Alejandro), kult. in polit. delavec, šolnik, r. 4. mar. 1951 v Buenos Airesu (Argentina), živi v Devinu. Oče Ivan, gradbenik in javni delavec (gl. čl.), mati Jožica Legiša, gospodinja. Osn. š. je dovršil v buenosaireškem okraju Almirante Brown (Adrogué). Sred. š. je obiskoval v Nabrežini, nato Znanstv. licej Fr. Prešerna v Trstu, na katerem je maturiral 1971. Univ. je nadaljeval v Trstu in diplomiral na Fak. za leposlovje (Lettere) v akad. letu 1980/81. Od 1975/76 poučuje na slov. sred. šolah na Tržaškem slov., zgod., drž. vzgojo in zemlj. 1983 je opravil habilitacijo z natečaji za: 1) slov., zgod., drž. vzgojo in zemlj. za sred. šole; 2) slov. in zgod. za višje sred. šole; 3) zemlj. za višje sred. šole. 1984 je postal redni prof. na sred. šoli Iga Grudna v Nabrežini, od 1987/88 pa redni prof. na sred. šoli Frana Erjavca v Rojanu (Trst). – Občasno dela polit. pri Slov. skupnosti, od 1991 je član Zveze slov. izseljencev iz Furlanije-Julijske krajine iz Čedada in od 1992 član uprav. odb. NŠK v Trstu. Že več let je tudi član župnij. pastoralnega sveta v Devinu. Tu je ves čas aktiven v krajevnem kult. življenju kot pobudnik in soorganizator številnih prireditev, pa tudi kot član zbora »Fantje izpod Grmade«. – 1983 je krožek za družb. vprašanja »Virgil Šček« izdal njegovo disertacijo z naslovom I gruppi politici autonomi sloveni a Trieste 1949–1952. Ob poimenovanju slov. osn. šole v Devinu po J. Jurčiču 1983 je sodeloval pri sestavljanju brošure Devin, dom lepe Vide s prispevkom Nekaj zgodovinskih podatkov o Devinu in okolici (v sodelovanju z M. Tavčarjem). 1986 je bil med oblikovalci razstave ob dvatisočletnici nabrežinskih kamnolomov. V sodelovanju s prof. Z. Legišo in publ. I. Vogričem je napisal delo Nabrežinski kamnolomi (1989, ZTT). Sodeloval je tudi pri Krajevnem leksikonu Slovencev v Italiji (1990, ZTT), pri PSBL (geslo o rodovini Torre Valsassina) ter pri številnih drugih manjših publikacijah. Nastopa tudi s strok. predavanji s področja splošne zgod. in zgod. slov. izseljenstva (Trst, Buenos Aires). Na mariborski univ. je v letih 1990 in 1991 predaval o zgod. Argentine in o »slov. etničnem tisku v Argentini do 2. svet. vojne«. – Ze več let piše članke polit. in zgod. vsebine v glavnem za NL, nekaj tudi za KatG. Oglaša se tudi v SvSl v Buenos Airesu in v Slovencu. V rubriki Pisma bralcev zasledimo njegovo ime tudi v PDk in v Picc. Kot zgodovinarja in publicista odlikujejo B. izredna natančnost, temeljitost in zanesljivost. Njegov slog je jasen in jedrnat. V polit. komentarjih se B. vseskozi zavzema za demokratične postopke, za prozornost ter za primarno važnost občenarodnih interesov. Izčrpen je v tem sn. njegov članek o generalu Ter. Aireyu.

Prim. : Os. pola; PDk 15. maja 1983 (B. Brezigar); 21. jun. 1983; 17. okt. 1989 (M. Waltritsch); 9. nov. 1989 (M. čuk); SvSl 3. nov. 1983 (T. Debeljak); 26. jan. 1984 (T. Debeljak); NL 23. jun. 1983; M(Trst) 5/6, jul. 1983 s sl. ; In/formazione III/6, nov. 1984; Demokratska srečanja (London), 4. jul. 1986.

T. Simčič

Simčič, Tomaž: Brecelj, Aleš (1951–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004620/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (15. oktober 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine