Primorski slovenski biografski leksikon

Bizajl Tomaž, prof. sociologije, šolnik, politik, urednik, r. 21. dec. 1934 v Bregu (občina Radovljica), živi v Kopru. Oče Alojz (r. 1910), mizar, delal pa je kot tovarniški delavec v različnih krajih, tudi na Gorenjskem, čeprav je bil doma iz Baške grape. Mati Angela Kos (1911–1991), gospodinja. Mladost je B. preživel v Baški grapi, osn. š. do 4. razr. je obiskoval v Nemškem Rutu, nižjo gimn. v Tolminu, kjer je nadaljeval šolanje na učiteljišču (1950–54), za tem je delal eno leto kot vzgojitelj v Dijaškem domu Cerkno, nato pa kot učitelj in upravitelj na osn. š. Godovič (1956–60). Kot izredni študent se je 1963 vpisal na Filoz. fak. v Lj., kjer je ob delu študiral sociologijo in diplomiral 1968. Med tem je postal referent za šolstvo občine Idrija (1960–64), opravljal vrsto funkcij ter se vse bolj uveljavljal v polit. življenju. Preselil se je v Koper, kjer je bil strok. delavec in tudi sekretar obalnega komiteja ZKS Koper (1965–71), nato je bil izvoljen v Izvršni svet rep. Sje, kjer je opravljal različne funkcije, med drugim je bil njegov sekretar ter sekretar za prosveto in kulturo, vse do znane afere, ko je bil odstranjen Kavčič in njegova vlada 1973, katere član je bil tudi B. Vrnil se je v Koper, kjer je prevzel mesto glav. ured. in direktorja Primorskih novic (1974–81), nato pa je delal kot pedag. svetovalec na Zavodu Rep. Sje za šolstvo (Enota Koper) do upokojitve 1991. PrimN so med njegovim vodstvom napravile pomemben razvoj, uvajal je vrsto novih prijemov, razširil obseg časopisa, kadrovsko obogatil podjetje, povečal naklado ter sam napisal vrsto tehtnih prispevkov, ki se dvigajo nad običajno časopisno poročanje. Kot šolnik se je vključeval v vse pomembne razvojne tendence slov. šolstva predvsem na srednji stopnji, sodeloval pri oblikovanju predmetnikov, učnih načrtov, učbenikov, skrbel za strok. izpopolnjevanje učiteljev itd. Bil je tudi med soustanovitelji revije Obala, ured. Primorskih srečanj (1988–92) ter se posvečal sociol. časnikarskim raziskavam. Nekatere posegajo na področje javnega in političnega življenja (npr. o polit. aktivnosti članov ZK, 1968; delavci slov. obale v samoupravljanju, 1968; razvoj kulture, telesne kulture in krajevne samouprave v dolgoročnem razvoju obalnega območja, 1974; življenjske in delovne razmere delavcev iz drugih republik, 1976), druge posegajo na področje javnega informiranja (PrimN) v očeh naročnikov, PrimN 1975, št. 12–14; radio, televizija in tisk v Slov. Primorju, 1976). Tudi njegovo obsežno publicistično delo obravnava splošna in aktualna družbena vprašanja, poleg tega pa posega predvsem na dve strok. področji: javno obveščanje je obravnaval v PrimN v temeljitih člankih, kot npr. Celovit sistem obveščanja (1975, št. 49); Odprta meja, posebnost, ki jo mora upoštevati vsak medij (Obveščanje in odločanje 1979, št. 6); najobsežnejša pa so dela s področja organizacije in razvoja šolstva: Usmerjeno izobraževanje (1975, št. 47); Kako do učiteljev (1975, št. 20); Manj ovinkov do znanja (1976, št. 15); Šola (1976, št. 36); Konkretneje o usmerjenem izobraževanju (1977, št. 24); Ali pri usmerjenem izobraževanju zamujamo (1977, št. 25); Smo bliže cilju pri preobrazbi vzgoje in izobraževanja (1978, št. 48); Usmerjeno izobraževanje in racionalnost (1979, št. 5) ; Samouprava na visokih šolah (1979, št. 4); Zakaj ponovno o šolski mreži (1984, št. 17); Razvrednotenje vzgoje (1964, št. 26); Sporna šolska mreža (Prim-Sreč 1984, str. 19). Na Pedag. akad. v Lj. se je 1975 habilitiral za višjega predavatelja ter bil njen honorarni predavatelj sociologije na oddelku v Kp (1975–92), istočasno pa opravlja vrsto javnih funkcij: bil je preds. in član sveta Pedag. akad., preds. zbora uporabnikov izobraževalne skupnosti Sje, član uprav. odb. Društva novinarjev Sje, član sveta RTV Lj., član izvrš. sveta obale, delegat oz. odb. skupščine občine Koper je še danes. Za delo je prejel več priznanj ter odlikovanj, med drugim red zaslug za narod s srebrnim vencem.

Prim.: Osebni podatki; SBibl; arhiv Pedag. akad. v Lj.

Jan

Jan, Zoltan: Bizajl, Tomaž (1934–2020). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004220/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (24. oktober 2021). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine