Novi Slovenski biografski leksikon
BELTRAM, Vladislav, gozdarski strokovnjak (r. 5. 11. 1902, Gorica, Italija; u. 20. 12. 1986, Ljubljana).
Po štirih letih osnovne šole v Gorici se je 1913 vpisal na gimnazijo v Gorici (Italija). Kot begunec je 1915–18 obiskoval gimnazijo v Ljubljani, 1918–19 pa ponovno v Gorici. Zaradi fašističnega nasilja nad Slovenci se je družina izselila v Maribor, kjer je 1922 maturiral na klasični gimnaziji. V študijskem letu 1922/23 se je vpisal na gozdarski oddelek kmetijsko-gozdarske fakultete v Zagrebu. Po odsluženi vojaščini 1923/24 je 1924–26 študiral geodezijo na tehnični fakulteti v Ljubljani in 1926 diplomiral. Kot geodet je deloval le kratek čas, saj je 1926–28 nadaljeval gozdarski študij v Zagrebu, kjer je v začetku 1929 diplomiral. Od aprila 1929 do junija 1930 je opravljal taksatorske in geodetske posle v Auerspergovih gozdovih na Dolenjskem. Strokovni izpit je opravil 1931.
Že 1930 je bil nastavljen za okrajnega gozdarskega referenta pri okrajnem načelstvu v Supetru na Braču, kjer je opravil obsežna in uspešna pogozdovanja kraških goličav. Pri tem je uporabljal nove uspešnejše metode pogozdovanja s sadikami s pomočjo ročnih železnih sadilnikov. Uspešno je uvajal tudi pogozdovanja s setvijo gozdnega semenja, ki so ga dotlej na krasu odklanjali.
Decembra 1935 je bil prestavljen v Morović v Sremu, 1941 pa je bil imenovan za vodjo gozdne uprave v kraju Otočac v Liki. 1942 je bil mobiliziran v hrvaško domobransko vojsko v Otočcu, novembra istega leta pa premeščen kot taksator (urejevalec gozdov) na Ravnateljstvo gozdov v Senju, od koder je 1943 odšel na osvobojeno ozemlje. Delal je v narodnoosvobodilnih odborih v Liki, Kordunu, Baniji in Šibeniku. 1945 je v Hrvaškem primorju in Istri pripravljal organizacijo gozdarske službe. Istega leta je bil razrešen in se je podobno kot drugi slovenski gozdarji, ki so med obema vojnama službovali po Jugoslaviji, napotil v Slovenijo. Ministrstvo za gozdarstvo LR Slovenije ga je kot poznavalca krasa dodelilo Poverjeništvu Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora (PNOO) za Slovensko primorje v Ajdovščino kot šefa odseka za gozdarstvo. Tu je pritegnil k delu številne poznavalce krasa. 1946 je bil poklican na Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo v Ljubljano za vodjo odseka za tisk in propagando. 1947 je bil premeščen v Beograd v Pedološko sekcijo ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, zadolženega za proučevanje in praktično uporabo kalcifikacije zemljišč. 1950 je bil ponovno premeščen v Slovenijo na Ministrstvo za gozdarstvo LRS kot načelnik Uprave za varstvo in gojenje gozdov, 1951 pa je postal direktor podjetja Gozdno in lesno gospodarstvo Silva pri tedanji Agronomsko-gozdarski fakulteti. 1953 je bil premeščen k Državnemu sekretariatu za gospodarstvo, kjer se je po končanem obdobju velikih planskih sečenj posvetil biološki krepitvi gozdov.
1954 je bil premeščen v novoustanovljeno Upravo za gozdarstvo LRS. 1956 se je (tokrat po lastni želji) zaposlil v Udruženju industrije papira kot gozdarski svetovalec za stike med industrijo celuloze in papirja ter gozdarsko operativo na območju Jugoslavije in se tu 1964 upokojil. Tudi po upokojitvi je bil aktiven kot odbornik številnih društev, sodeloval je pri kmetijskih oddajah na radiu, pisal krajše prispevke za reviji Les in Gozdarski vestnik.
Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SRS mu je 1972 podelila častno članstvo.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine