Novi Slovenski biografski leksikon

Odraščal je v Celju 1949–59 in Trbovljah 1959–64, 1964 se je vpisal na gimnazijo v Kopru, 1966 maturiral na gimnaziji v Idriji ter 1971 diplomiral iz tehnične matematike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani (UL) ter se zaposlil kot asistent za matematiko na Elektrotehnični fakulteti UL. 1972 je kot štipendist japonske vlade odšel na Japonsko in 1975 magistriral iz matematike na univerzi v Osaki z nalogo o eliptičnih parcialnih diferencialnih enačbah. Med podiplomskim študijem matematike ga je Hideo Teramura, pri katerem se je učil japonščine, navdušil za študij jezikoslovja. 1981 je na univerzi za tuje jezike v Osaki magistriral z nalogo Nihongo to suroveniago ni okeru teema (Tema v japonščini in slovenščini). 1986 je na univerzi v Tsukubi doktoriral z disertacijo Tekusuto to shintakusu (Besedilo in skladnja). 1986–88 je bil zaposlen v podjetju Iskra-Delta, 1987–88 tudi na Institutu »Jožef Stefan«. 1988 je postal docent za metodologijo komunikoloških raziskav na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo UL (zdaj Fakulteta za družbene vede).

S kolegi sinologi je začel priprave za uvedbo študija azijskih jezikov in kultur na Filozofski fakulteti (FF) UL, toda zaradi nestabilnih gospodarskih in političnih razmer je bil načrt ustavljen. 1990–95 je na visoki šoli za japonski jezik in kulturo univerze v Tsukubi predaval japonsko jezikoslovje kot vabljeni tuji profesor.

1995 je z Jano Rošker in Mitjem Sajetom oblikoval Oddelek za azijske in afriške študije na FF UL, kjer od 1995 kot izredni profesor in od 2002 kot redni profesor predava o japonskem jezikoslovju. 1995–99, 2007–09 in 2013–15 je bil predstojnik oddelka, 1999–2001 pa prodekan FF UL.

Kot vabljeni raziskovalec je 2005–06 deloval na Univerzi v Nagoji, 2010 na Tokijskem tehnološkem inštitutu, 2010–13 na Univerzi v Tsukubi; od 1995 redno predava na univerzah na Japonskem, v EU in Koreji ter na znanstvenih srečanjih v Evropi in Aziji.

Z znanstvenoraziskovalnim, pedagoškim in organizacijsko-povezovalnim delom prispeva k razvoju japonologije v Sloveniji in širše jezikoslovja ter k povezovanju japonskega in slovenskega kulturnega prostora.

Raziskovalno pot je začel na področju matematike, nato prešel na jezikoslovje. Prva leta se je sprva ukvarjal s formalnimi analizami jezikovnega sistema in statističnimi obravnavami jezikovnih podatkov, kasneje je raziskovanje razširil na družbene, zgodovinske in politične razsežnosti jezika in pisave. V svoji prvi monografiji Tekusuto to shintakusu (Besedilo in skladnja, 1987) eksperimentalno proučuje kohezivna sredstva v različnih parafrazah istih vsebinsko povezanih nizov povedi. V monografiji Besedilo in meja : stranski pogled na besedilne pojave v japonščini (2008) razvija dalje besediloslovni okvir, in to z opisom povezovalnih sredstev in oklepajskih struktur, ki oblikujejo zgradbo japonskih besedil. Druga glavna tema njegovega raziskovanja je nastanek, status in delovanje državnega oz. standardnega jezika. 2003 je objavil monografijo o oblikovanju države in nastanku državnega jezika, v kateri primerja razvoj državnih jezikov na Balkanu in na Japonskem. 1989 je objavil prvi japonsko-slovenski slovarček ter 2000 in 2003 učbenika japonske slovnice za začetnike v slovenščini. 1998 je z japonskimi soavtorji sestavil slovar japonskih stavčnih vzorcev, ki je bil preveden v pet jezikov in je temeljni priročnik na področju didaktike in jezikovnih tehnologij za japonščino. 2014 je s kolegi pri japonski založbi Kurosio zasnoval serijo učbenikov o izbranih temah japonske kulture za tuje študente japonščine, je tudi eden od urednikov te serije.

1997 je s kolegi pričel izdajati revijo Azijske in afriške študije (od 2013 Azijske študije), katere glavni urednik je bil 1997–2004. Je pobudnik in glavni urednik revije Acta Linguistica Asiatica ( 2011). Organiziral je veliko znanstvenih srečanj, mdr. je 2014 vodil organizacijo konference Evropskega združenja za japonske študije v Ljubljani.

2008 je kot prvi državljan RS prejel japonsko državno odlikovanje red vzhajajočega sonca: zlati žarki z rozeto za prispevek k razvoju izobraževanja na področju japonskega jezika in kulturne izmenjave.

Dela

  • Japonske pravljice, Ljubljana, 1977 (izbor, priredba in prevod).
  • Yuugosurabia no minwa, Higashi Yôroppa no minwa, Tokio, 1980 (izbor in prevod jugoslovanskih ljudskih pravljic v knjigi ljudskih pravljic vzhodne Evrope; izbor in prevod v japonščino).
  • Tiger iz pogorja Kumgang : korejske ljudske pripovedi, Ljubljana, 1982.
  • Nihongo bunkei jiten, Tokio, 1998 (s soavtorji; slovar japonskih slovničnih vzorcev je bil preveden v več tujih jezikov).
  • Pojmovni okvir za klasificiranje sistemov kitajske in japonske pisave, Azijske in afriške študije, 3, 1999, št. 1/2, 218–238.
  • Sodobna japonska slovnica za začetno stopnjo – 1. del : prvi koraki; 2. del: osnove, Ljubljana, 2000, 2003.
  • Kokka no keisei to kokkago no seiritsu : Kyuu Yuugo shokoku to Nihon to no hikaku, Tsukuba, 2003 (Oblikovanje države in nastanek državnega jezika : primerjava republik bivše Jugoslavije in Japonske).
  • Text and boundary : a sideways glance at textual phenomena in Japanese, Ljubljana, 2008 (Besedilo in meja: stranski pogled na besedilne pojave v japonščini).
  • Revelation through omission : treatment of national language in Japanese history textbooks and general works, School history and textbooks : a comparative analysis of history textbooks in Japan and Slovenia, Ljubljana, 2013.
  • Slovene language after the Schengen agreement : will the linguistic borders also disappear?, The Palgrave handbook of Slavic languages, identities and borders, Basingstoke - New York, 2016, 276–308.
  • Osebna bibliografija (COBISS)

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, vprašalnik za NSBL.
  • PSBL.
  • ES.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Rudi Videtič: Daljna Japonska od blizu (Pogovor Naših razgledov), Naši razgledi, 25. 7. 1980.
  • Vitko Kogoj: Dr. Andrej Bekeš – japonolog in matematik, Primorske novice, 27. 1. 1987.
  • Sonja Merljak: Andrej Bekeš – Slovenec poučeval Japonce japonščino, Delo, 11. 4. 1997.
  • Alenka Zgonik: Visoko odlikovanje : mi japonsko, Japonci slovensko, Delo, 4. 12. 2008.
  • Lidija Pavlovčič: Japonolog Andrej Bekeš: Japonska je v Evropi zanimiva ne glede na svojo gospodarsko usodo, Delo, Sobotna priloga, 30. 8. 2014 (intervju).
Hmeljak, Kristina: Bekeš, Andrej (1949–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003920/#novi-slovenski-biografski-leksikon (17. februar 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Primorski slovenski biografski leksikon

Bekeš Andrej, matematik in japonolog, r. 4. jul. 1949 v Celju, živi v Lj. in Tokiu. Oče Boris, pravnik, mati Sonja Močnik, diplomirala na trgov. akad., brat Peter (gl. čl.). Osn. š. v Celju in Trbovljah, gimn. je obiskoval v Kopru in jo 1966 dokončal v Idriji. 1970 je na Fak. za naravoslovje in tehnologijo U v Lj. diplomiral iz tehnične matematike, zatem pa postal asistent za matem. na Elektrotehn. fak. 1972 je kot štipendist japonske vlade odšel na študij na Japonsko; vpisal je podiplomski študij matem. ter 1975 na U. v Osaki magistriral z nalogo o eliptičnih parcialnih diferencialnih enačbah. Ob tem je diplomiral iz japonskega jezika. Drugačnost tega jezika od indoevropskih je pritegnila njegovo nadaljnje zanimanje, tako da je vpisal še 3. stopnjo iz japonščine ter 1981 na U za tuje jezike v Osaki magistriral z nalogo Tema v japonščini in slovenščini. 1976 je prišel v Jslo zaradi služenja vojaškega roka. Po nadaljevanju študija je 1986 na elitni U. v Tsukubi pri Tokiu doktoriral z disertacijo Tekst in sintaksa – eksperimentalni študij kohezije v japonščini. S to in podobnimi raziskavami je prišel do kombiniranja matem. metod analize informacij in lingvističnih metod, kar ga je pripeljalo na področje komunikacij ter teoretskega proučevanja lingvističnih problemov. Konec 1986 se je zaposlil v oddelku za raziskave in razvoj računalniške firme Iskra-Delta v Lj., pri čemer je sodeloval tudi z inštitutom Jožef Štefan. Po letu in pol je prešel na Fak. za družbene vede kot docent za teorijo komunikacij. Sedaj kot gostujoči prof. na U. v Tsukubi predava primerjalno indoevropsko in japonsko slovnico. Sodeluje pri raziskovalnem projektu Ekstrakcija informacije iz besedila. V 70. letih je objavljal potopisne in podobne članke o Japonski in drugih vzhodnoazijskih deželah v slov. revijah. Znanstvene članke piše v glavnem v japonščini za japonske strok. publikacije. V Lj. vodi tudi tečaje japonščine ter nastopa ob raznih priložnostih kot svetovalec za japonske zadeve. Odločilno je podprl ustanovitev društva slov.-japon. prijateljstva v Lj., načrtuje pa tudi ustanovitev podobnega društva na Japonskem. – B. je tudi osrednja osebnost pri ustanavljanju slov. Centra za proučevanje Azije, ki bo zbiral informacije ter skrbel za izobraževanje in raziskave v zvezi z območjem južne in vzhodne Azije. Ob tem je hkrati tudi pobudnik za povezovanje vseh japonistov v sred. in juž. Evropi.

Prim.: Ustni vir Peter Bekeš; Rudi Videtič, Daljna Japonska od blizu (Pogovor Naših razgledov), NRazgl, št. 14, 25. jul. 1980; Vitko Kogoj, Dr. Andrej Bekeš – japonolog in matematik, PrimN 27. jan. 1987; Bojazen izvira iz nepoznavanja, PrimSreč 1987, št. 71–72, str. 204–07; Alenka Vilfan, Japonska postaja manj oddaljena, Dnevnik 2. sept. 1992.

Mlakar

Mlakar, Boris: Bekeš, Andrej (1949–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003920/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (17. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine