Novi Slovenski biografski leksikon

Osnovno šolo je obiskoval v Postojni in Ljubljani, kjer je 1920 maturiral na klasični gimnaziji. Vpisal se je na Pravno fakulteto (PF) v Ljubljani, zelo uspešno opravil vse državne izpite in rigoroze ter 1925 doktoriral. Od 1926 je služboval kot pripravnik najprej na okrožnem sodišču v Ljubljani, nato še v Kamniku (1930). 1931 je bil imenovan za sodnika okrajnega sodišča v Metliki. Delo sodnika je prekinil ter v študijskem letu 1931/32 kot štipendist Turnerjeve ustanove odšel na izpopolnjevanje znanj s področja državljanskega (civilnega) prava in mednarodnega zasebnega prava na Univerzo v Leipzigu. Istočasno je študiral tudi na tamkajšnjem Institut für Arbeitsrecht in za nekatere jugoslovanske revije napisal nekaj prispevkov o delovnem pravu na Slovenskem. Med bivanjem v tujini je bil imenovan za sodnika pri okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer je bil nato zaposlen (1932–41). Po vrnitvi je bil 1935 imenovan za privatnega docenta za delovno pravo na PF v Ljubljani, kar je pomenilo pomembno prelomnico v njegovem življenju. Lahko se je začel ukvarjati tudi s pedagoškim delom, ki je pomenilo logično nadaljevanje znanstvenega dela. 1935 se je kot izvedenec vladnega dela jugoslovanske delegacije udeležil konference Mednarodne organizacije dela (MOD) v Ženevi. Na povabilo Mednarodnega urada dela (MUD) MOD-a je 1939 za slabo leto sprejel delo atašeja v odseku za delovno pravo in inšpekcijo dela. Po vrnitvi iz Ženeve je bil sodnik na okrajnem sodišču v Ljubljani, dokler ga ni visoki komisar za ljubljansko pokrajino 1941 imenoval za izrednega profesorja na PF v Ljubljani za državljansko in mednarodno zasebno pravo ter 1943 za rednega profesorja.

Med drugo svetovno vojno je bil kapetan Vojske Kraljevine Jugoslavije. 1944 je zbežal v Ženevo, kjer se mu je pridružila žena. Skupaj sta 1947 emigrirala v ZDA in 1952 pridobila državljanstvo ZDA. Bajič je 1951 na Univerzi v Chicagu ponovno doktoriral, nato pa po pridobitvi državljanstva ZDA 1952 na PF Univerze v Miamiju postal profesor prava in bibliotekar za tujo pravno literaturo. Upokojil se je 1967.

Znanstveno se je od vsega začetka posvečal delovnopravnemu področju, sprva položaju nameščencev. 1929 je objavil prispevek o izvršbi na prejemke zasebnih nameščencev, nato pa 1930 Nameščensko pravo. V času študija v Leipzigu je v Slovenskem pravniku objavil razpravo o delovnem pravu v novem obrtnem zakonu, za revijo Radnička zaštita je napisal razpravo o kršitvi kolektivne pogodbe, za revijo Pravosudje pa prispevek o kolektivni pogodbi. V tem obdobju je začel pisati knjigo Delavsko in nameščensko pravo, ki je izšla 1934. V njem je skušal dati teoretske osnove delovnega prava, s katerim se dotlej na Slovenskem ni nihče načrtno ukvarjal. V tem pogledu ga lahko štejemo za začetnika slovenske delovnopravne vede. V številnih člankih je tematiko s področja individualnega delovnega prava dopolnjeval tudi s proučevanjem vprašanj v zvezi s kolektivno pogodbo. V njegovih delih je zaznati, da razume delovno pravo kot specialno pravno panogo. Na pedagoškem področju je namenjal pozornost individualnemu delovnemu pravu in v ta namen kot učno gradivo 1936 objavil knjigo Delovno pravo. Bajič se je zanimal tudi za mednarodno pravo na splošno, zato je začel predavati tudi o mednarodnem delovnem pravu. Po pridobitvi doktorata na Univerzi v Chicagu se je prenehal ukvarjati z delovnim pravom in je posegel na nekatera tudi za ameriške razmere nova pravna področja. Poleg klasičnih predmetov, kot sta Konflikt zakonov in Primerjalna pravna zgodovina, je predaval še Letalsko pravo, Pravo in Karibi, Pravo in revolucija, Medameriško pravo o ribištvu in o navedenih področjih tudi pisal. Članke je objavljal v revijah University of Miami Law Review, University of Miami Inter-American Law Review, American Journal of Comparative Law, Buletin del Instituto de Derecho Comparado de Mexico in Lawyer of Americas. Stik z mednarodnim in primerjalnim pravom je ohranjal kot član American Association for Comparative Law in American Society of International Law, izkušnje na teh dveh področjih pa je uspešno uporabljal pri svetovalnem delu za različne institucije (npr. The Florida Bar Committee on International and Comparative Law in Graduate Committee at University of Miami).

Dela

  • Izvršba na prejemke zasebnih nameščencev, Ljubljana, 1929.
  • Nameščensko pravo, Ljubljana, 1930.
  • Delavsko in nameščensko pravo, Ljubljana, 1934.
  • Delovno pravo, splošni del, Ljubljana, 1936.
  • Osnovi radnog prava, opšti deo, Beograd, 1937.
  • Delovnopravni zbornik, Ljubljana, 1940.
  • Conflict of Law in United States Treaties : a survey, Chicago, 1955.
  • Guide to Interamerican Legal Studies, Coral Gables, 1957.
  • Aircraft mortages in the Americas : a study in comparative aviation law, with documents, Coral Gables, 1960.
  • Latin America : a bibliographical guide to economy, history, law, politics and society, Coral Gables, 1961.
  • Latin America and the Caribbean : a bibliographical guide to works in English, Coral Gables, 1967.
  • Conflict of laws : Mexico and the United States : a bilateral study, Coral Gables, 1967 (soavtor José Luis Siqueiros).
  • Osebna bibliografija (COBISS)

Viri in literatura

Končar, Polonca: Bajič, Stojan Albert (1901–1974). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003680/#novi-slovenski-biografski-leksikon (16. september 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Primorski slovenski biografski leksikon

Bajič (Bayitch) Stojan Albert, pravnik, r. 18. nov. 1901 v Postojni kot Stojan Albert Gerstenmayer, u. 19. jan. 1974 v Miamiju (ZDA). Oče Franc Gerstenmayer, davčni nadzornik, mati Julijana Bevk. Oče je 1919 spremenil priimek v Bajič in z njim ga je spremenil tudi sin. Osn. š. 2 leti v roj. kraju, nato v Lj. Matura 1920 na 1. drž. (klas.) gimn. v Lj. Pravo štud. na U. v Lj., doktorat 9. jun. 1925. Od 1926 v sodni praksi v Lj. in od 1930 v Kamniku, od 1931 sodnik okraj. sod. v Metliki, 1932–41 okrož. sod. v Lj. 1931–32 se kot štipendist Turnerjeve ust. izpopolnjeval na U v Leipzigu. 10. jul. 1935 se je poročil z Milevo Pečenko. Na pravni fak. U v Lj. je z zim. sem. postal priv. doc. (nastopno predavanje 5. nov. : Osnovni problemi delovnega prava), 1. okt. 1941 izr. prof., 12. jun. 1943 pa red. prof. za državljansko (civilno) pravo in mednar. zasebno pravo, čeprav je bil habilitiran za ta dva civilnopravna predmeta in ju je tudi predaval, je bilo glavno težišče njegovega delovanja na delovnem pravu, ki ga je šele B. uvedel na fak. 1933 je bil izvedenec jsl. vlade na mednar. konferenci za delovno pravo, 1939–40 pa ataše na Mednar. uradu za delo v Ženevi (Švica). 1944 se je iz Lj. umaknil v Švico v Ženevo, kjer se mu je pridružila tudi žena. 1947 se je naselil v ZDA, na U v Chicagu je 1951 ponovno dosegel doktorat prava, 1952 dobil državljanstvo ZDA in tedaj postal na Pravni fak. U v Miamiju prof. prava in bibliotekar za tuje pravne knjige. Kot gostujoči prof. (visiting prof.) je predaval tudi v Čilu, na Kubi in v Mehiki. 1967 je bil upokojen, vendar je predaval do smrti. V Lj. je napisal in izdal knjige: Izvršba na prejemke zasebnih nameščencev (1929); Nameščensko pravo (1930); Delavsko in nameščensko pravo (1933); Zaščita delavskih in nameščenskih zaupnikov (1934); Delovno pravo, splošni del (1936); Osnovi radnog prava, opšti deo (Bgd 1937); Delovnopravni zbornik (1940). Članke s področja delovnega prava je objavljal v revijah SP, ZZR, Misel in delo, Pravosudje, Radnička zaštita, Organizator. Strok. predavanja je imel v društvu pravnik in na radiu Lj. Okrog 750 predavanj s področja socialne politike in javnega prava je imel v prosv., sokol, in drugih kult. društvih. – V ZDA je pri U v Chicagu izdal knjigo Conflict of Law in United States (1955); pri U v Miamiju pa naslednje knjige: Guide to Interamerican Legal Studies (1957); Interamerican Law of Fisheries (1957); Aircraft Mortgages in the Americas (1960); Latin America: a Bibliographical Guide (1961); Latin America and the Caribean: a Bibliographical Guide (1967); Conflict of Laws: Mexico and the United States (1968, soavtor). 35 člankov in bibliografij je objavil v revijah: University of Miami Law Review, American Journal of Comparative Law, Buletin del Institute de Derecho Comparado de Mexico, Lawyer of the Americas, članstvo v združenjih: American Association for Comparative Law, American Society of International Law, Foreign Law Comitee.

Prim.: Personalna mapa Pravne fak. U v Lj.; Kate Wallach (Louisiana State University): In Memory of Stojan Albert Bayitch (tipkopis); oboje hrani Arhivsko-muzejska služba U v Lj.; Seznami predavanj U v Lj. 1935/36–1943/44.

Ry.

Rybář, Miloš: Bajič, Stojan Albert (1901–1974). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003680/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (16. september 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine