Primorski slovenski biografski leksikon

Breščak Terezija Tea por. Abbattista, slikarka, pesnica, r. 9. okt. 1895 v Dobravljah, u. 12. febr. 1973 v Milanu (pokopana na Cimitero Maggiore). Oče Anton, kmet, mati Frančiška Rešeta. Osn. š. je obiskovala v Križu od 1900 do 1908. Starši so jo dali v nemški zavod h Gospe Sveti na Koroško z namenom, da se nauči nemškega jezika. Tu je bila od 1912–1914, potem zaradi pomanjkanja sredstev blagajničarka v trgovini Spanghero v Trstu (1915–17). Tu obiskovala večerno trg. š. Po poroki z zdravnikom Emanuelom Abbattista bivala v Padovi in v Strà pri Padovi (1919–21), v Portogruaru (1921–26), nato v Milanu (od 1928 do smrti). Risala in slikala je že v mladih letih, resneje se je temu posvetila v Milanu, ko si je pridobila precejšnjo stopnjo kulturne izobrazbe in je njen dom postajal pravi likovni in literarni salon, v katerega so zahajali Carrà, Biroli, Sironi, Manzù, Salietti, Piero Marušič (Marussig), istočasno pa središče in celica Breščakove družine v Milanu. Vanj so po letu 1929 prihajali sestra Iva, pisateljica, Tonca, pesnica, brat Stanko in iz njega je kot nečak prišel zobozdravnik dr. Franc Jerkič. Svoje slikarstvo je izpopolnjevala pri slikarju P. Marušiču v letih 1930–33. Največ se je posvečala slikanju v olju, nekoliko tudi temperi in akvarelu. Pretežno je upodabljala tihožitja, cvetlice, pa se posvečala tudi krajinarstvu. V njenem delu je več domačih vipavskih motivov, tako: hrib sv. Martina pri Vrtovčih, nekajkrat veduta Vipavskega Križa. Udeleževala se je tudi razstav. Kot članica umetniškega društva je razstavljala vrsto let v galeriji La Permanente v Milanu. Leta 1952 je imela več slik na razstavi Premio Internazionale per le Pittrici v Bocnu; citirana v katalogu. Slikala je veliko, pretežno so slike v lasti družine v Milanu. Iz leta 1939 je njen zelo posrečen Avtoportret. Kot pesnica (podpisovala se je kot Thea B. Abb., Tea Breščakova, Thea B., Abb.) se je B. pojavila leta 1925 v ŽS, ki je objavil njen Jesenski sonet. V njem se močno očituje ljubezen do rodne zemlje, v pesmi Čez grobove... (ŽS 1926, 169) pa velika navezanost na mater in domačo vzgojo. V istem letniku revije je socialna slika Bolna velemestna deca. Predvsem pa velja poudariti pri B.-ovi skrb, ki jo je posvečala številni rodbini svojih bratov in sester, da nam je ta, čeprav kot otok v tujini, uspela dati kar nekaj imen, ki so, vsak po svoje, prispevala v zakladnico slovenske kulture in literature. K temu pa jo je naganjala njena silna ljubezen do rodne zemlje.

Prim.: Podatki pisateljice Ive Breščak iz Milana (avg.-sept. 1975); fotokopije nekaterih njenih slik. del; citirani letniki ŽS.

Brj.

Brecelj, Marijan: Breščak, Terezija Tea (1895–1973). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003260/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine