Primorski slovenski biografski leksikon

Breščak Iva, pripovednica in publicistka, r. 18. jun. 1905 v Dobravljah. Oče Anton, kmet, mati Frančiška Rešeta, šivilja, doma s Planine pri Vipavi. Družina 14 otrok. Oče je bil inteligenten, veliko je bral in ob volitvah tudi politično deloval na strani socialistov. Kot vojak v Pulju je bil dodeljen kartografskemu uradu. V mladosti je tudi sam pisal pesmi, kasneje pa vaščanom prošnje in pritožbe. Mati je poleg prirojene inteligentnosti imela še dar govora in izreden spomin, tako da je otrokom posredovala mnogokaj. B.-ova je obiskovala osn. š. v Dobravljah (1911–18), nato triletno trgovsko š. (Scuola tecnica commerciale) v Portogruaru pri Benetkah (skupaj z bratom Mirom je namreč od leta 1921 živela pri sestri Tei, poročeni Abbattista (gl. čl.). Na tej šoli je prvačila v italijanščini. Leta 1926 so prišli v Gor. Ker niso mogli dobiti dela, so se leta 1928 vsi preselili v Milan. Semkaj so potem prišli v družino še: sestra Tonca (gl. čl.), brat Robert, nečak Franc Rado Jerkič in 1932 še brat Miro. Od 1928 do 1931 je B.-ova bila za uradnico pri uvoznem podjetju Cirene za inozemski tisk, kasneje pa še v dveh drugih službah. Od 1938 dela z bratom Robertom, ki je zobozdravnik. Literarno delovati začela že zgodaj, leta 1923. To leto so bili priobčeni v NoviR prvi njeni prispevki (Vseh mrtvih dan, str. 31; Napoli, str. 63–64; Golobi sv. Marka), pa tudi v ŽS s članki o gospodinjstvu, s portreti sodobnikov (Tatjana Pavlova, Grazia Deledda, Madame de Noailles), pomembni pa so njeni prozni teksti, novele in črtice: npr. Malu, Dina ima prijateljico, Bele roke brez zapestnic, Njen obraz, Naša pomlad, Odmev, Zemlja in rod, Ogenj, Mož je bil izmučen, Življenje matere Rozalije, Brajdarjev Miha, Dve kristalni vazi. Nekaj proznih tekstov je poslala tudi Finžgarju za M, objavljena je bila le legenda Veliki petek (M 1926, 127). Proti koncu tridesetih let je GM sprejela v program za redno knjižno izdajo 1940 zbirko njenih novel Ogenj. Knjiga je imela posebno usodo: bila je stiskana v polah jun. 1940, vendar ni nikoli izšla (ohranilo se je le nekaj izvodov teh pol; enega ima avtorica, enega NŠKT), ker ni dobila dovoljenja za izid. Tiskarna jo je prodala za star papir. Vanjo je avtorica uvrstila osem novel (Ogenj, Mož je bil izmučen, Pismo, Življenje matere Rozalije, Micka se moži, Odmev, Brajdarjev Miha, Dve kristalni vazi). Bevk je o knjigi sodil: »Novele so me prijetno iznenadile. Vi ste pisateljica. Imate srečno roko pri izbiri snovi, domišljijo, gladkost pripovedovanja, čut za poezijo, poleg tega pa ima vsaka stvar neko etično jedro...« Vladimir Bartol pa: »Avtoričina prednost je nedvomno fino psihološko niansiranje v prikazovanju značajev, posega pa tudi z lahko satirično ostjo v predvojne družbene razmere...«. Poleg izvirnega leposlovja je gojila tudi umetnostno esejistiko; članek o kiparki Rini Drenik Marušičevi, o Pieru Marušiču (ob smrti) – vse to v reviji Umetnost. S tega področja je tudi prev. v it. katalog slikarske razstave slov. likovnikov, ki so razstavljali v Milanu (1938). Po zadnji vojni se je spet oglasila v trž. Razgledih. V glavnem je ponatisnila novele iz neizdane zbirke, nekatere pa so nove. Nekaj malega je napisala tudi v it. Tako nekaj člankov S poletnega potovanja po Franciji in njeni Rivieri, Iz življenja žene Leva Tolstoja, ki jih je objavila v ženski reviji Attualità (1937). Njen je tudi referat Zgodovina Primorske, obj. v Slovensko Primorje, Milano 1945. Večje število njenih rokopisov je bilo uničenih ob bombnem napadu (20. oktobra 1944), ko je bil porušen dom Breščakovih v Milanu. S članki publicistične vsebine je sodelovala še pri Ženi, Praktični gospodinji. Slika objavljena v zbirki Ogenj.

Prim.: PDk 1946, 271, 2 (ocena 2. št. Razgledov); F. Bevk, Mrak za rešetkami, 122; Vladimir Bartol, Knjiga, ki so jo uničili fašisti. Iva Breščakova: Ogenj, LdTd 1946, 26. jul.; sporočilo avtorice (avg.–okt. 1975).

Brj.

Brecelj, Marijan: Breščak, Iva (1905–1991). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003240/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. junij 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine