Novi Slovenski biografski leksikon

BOŽIČ, Lado (Ladislav Božič), domoznanec, publicist (r. 27. 6. 1904, Idrija; u. 14. 10. 1976, Ljubljana, pokopan v Idriji). Oče Ignacij Božič, rudar, mati Marija Božič, r. Križič. Žena Slavica Božič, pedagoginja.

Ljudsko šolo (1910–15) in realko (1915–22) je obiskoval v Idriji. Po odsluženju vojaškega roka v Italiji (1924–25) je bil brezposeln. Konec 1926 je emigriral v Kraljevino SHS, kjer je bil finančni uslužbenec (tudi v Celju in Krškem), od 1930 je bil stalno nameščen na finančni direkciji v Ljubljani. 1941 so ga Italijani aretirali, zaprt je bil v Ljubljani in Trstu, nato pa je bil interniran v Città di Sant'Angelo v Abrucih. 1944 se je prebil v Trnovski gozd k partizanom, do osvoboditve je bil v Kosovelovi brigadi IX. korpusa. 1945–52 je bil zaposlen na ministrstvu za finance v Ljubljani, 1952–55 je bil podpredsednik in predsednik gospodarskega sveta Okrajnega ljudskega odbora Tolmin, 1955–63 pa predsednik Okrajnega ljudskega odbora Idrija. Dokler je bil na Primorskem, je deloval v akademski Prosveti in Srednješolskem krožku, bil je tajnik in vaditelj Telovadnega društva, tajnik Delavskega bralnega društva, Planinskega društva ter sploh organizator kulturnega in prosvetnega dela v Idriji in okolici. Zraven tega je bil poverjenik Glasbene matice, Dijaške Matice, Srednješolskega združenja, načelnik Jugove dijaške srenje ter delegat na mladinskih kongresih in prosvetnih tečajih.

Po odhodu v Ljubljano je bil 1927–29 glavni tajnik Organizacije jugoslovanskih emigrantov v Ljubljani, 1930 je bil soustanovitelj in predsednik Delavsko prosvetnega društva Tabor (kasneje spet 1935–36), soustanovitelj in predsednik, kasneje pa tajnik Idrijskega krožka v Ljubljani. Na kongresu emigrantov v Slavonskem Brodu (1937) je predložil resolucijo o delu primorske emigracije in reševanju primorskega vprašanja. 1944 je vstopil v KPJ in bil tisto leto vodja propagandnega odseka 19. Slovenske narodnoosvobodilne brigade Srečka Kosovela, kasneje pa finančni kontrolor XXX. divizije IX. korpusa in II. divizije KNOJ. Od 1945 je opravljal sindikalne in partijske funkcije. Bil je tudi poslanec republiške skupščine (1958–63). Upokojil se je 1963 ter se posvetil novinarstvu in planinstvu.

Publicistično je začel delovati 1921/22 v Kranjskem jegliču, glasilu idrijskih srednješolcev, 1926 v tržaški Edinosti. V Istri, glasilu Zveze emigrantskih organizacij, je objavljal zapise o Idriji in okoliških območjih (1931–40). 1936 je izdal delo Naš idrijski kot : ob pet in tridesetletnici ustanovitve in desetletnici ukinitve prve slovenske realke, ki prinaša vrsto podatkov iz mlajše idrijske zgodovine. 1944 je objavil več reportaž v brošuri Kosovelovci. 1943–44 je urejal glasilo XIX. SNOB Srečka Kosovela Naprej v borbo ter v Leto borb ob Soči (1944) in v Partizanski dnevnik prispeval posamezne reportaže.

Po drugi svetovni vojni je pisal strokovne članke s področja financ, še več pa reportažnih in memoarskih zapisov iz krajevne zgodovine. Objavljal je v Slovenskem Jadranu, Primorskih novicah, Slovenskem poročevalcu, Ljudski pravici, Planinskem vestniku, Idrijskih razgledih (tu tudi soustanovitelj in član uredniškega odbora 1956–65). 1961–69 je bil glavni in odgovorni urednik Informatorja, glasila SZDL Idrija. Med pomembnimi in obsežnejšimi članki sta njegova Zgodovina prve slovenske realke v Idriji ter Zgodovina dijaškega gibanja in organizacij na realki v Idriji (več nadaljevanj v Idrijskih razgledih). Njegovi planinski spisi sodijo med najboljše opise primorskega gorskega sveta.

Za svoje delo je prejel več odlikovanj, mdr. medaljo za hrabrost, red zaslug za narod III. stopnje, red bratstva in enotnosti II. stopnje, red republike s srebrnim vencem.

Dela

  • Naš idrijski kot : ob pet in tridesetletnici ustanovitve in desetletnici ukinitve prve slovenske realke, V Ljubljani, 1936 (ponatis Idrija, 2004).
  • Idrijska čipka, Idrijski razgledi, 1, 1956, št. 1, 5–10 (ponatis Čipkarski bilten, 2003, št. 2, 14–15, št. 3, 20–21; 2004, št. 1, 18–19).
  • Kosovelovci, štirinajst reportaž, izdal propagandni odsek XIX. SNOB Srečka Kosovela, 1944 (hrani Inštitut za novejšo zgodovino).
  • V boju za srednjo šolo, Idrijski razgledi, 10, 1965, št. 2, 29–33.
  • Ob 70-letnici ustanovne listine občinske nižje realke v Idriji (29. XII. 1900–29. XII. 1970), Idrijski razgledi, 15, 1970, št. 4, 213–220.
  • Ustanovitev prve slovenske realke v Idriji (ob 70-letnici), Idrijski razgledi, 16, 1971, št. 1, 24–32.
  • Idrijska realka pod svojo streho, Idrijski razgledi, 16, 1971, št. 2, 98–103.
  • Mestna višja realka, prva matura in podržavljenje zavoda, Idrijski razgledi, 16, 1971, št. 4, 183–195.
  • Prva svetovna vojna, italijanska okupacija in ukinitev prve slovenske realke, Idrijski razgledi, 17, 1972, št. 1–2, 1–28.
  • Dijaške organizacije v Idriji, Idrijski razgledi, 17, 1972, št. 3–4, 99–115; 18, 1973, št. 1, 1–16, št. 2, 67–85, št. 3–4, 125–165; 19, 1974, št. 1–2, 51–63, št. 3–4, 132–140.
  • V mladih vrstah pred pol stoletjem, Idrijski razgledi, 20, 1975, št. 1–2, 33–46.
  • Osebna bibliografija COBISS

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • ZAL – Enota v Idriji, Fond Lado Božič, IDR 137, FASC. 1−12. Idrija.
  • Gradivo za bibliografijo slovenskega osvobodilnega tiska, Ljubljana, 1945 (neperiodični tisk osvobodilnega gibanja, hrani Inštitut za novejšo zgodovino).
  • PSBL.
  • Lado Božič: Naš idrijski kot, Ljubljana, 1936 (ponatis Idrija, 2004).
  • Idrijski razgledi, 1956–1976.
  • Cveto Šulgaj: L. B., poslovilni govor preds. skupščine občine Idrija, Idrijski razgledi, 21, 1976, št. 3–4, 35.
  • Jože Koren: L. B. v spomin, Primorski dnevnik, 17. 10. 1976.
  • Janez Kavčič: Lado Božič kot domoznanec in publicist, Idrijski razgledi, 50, 2005, št. 2, 59–73.
Eržen, Vlada: Božič, Lado (1904–1976). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1002860/#novi-slovenski-biografski-leksikon (19. junij 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Primorski slovenski biografski leksikon

Božič Ladislav (Lado), publicist in družbeni delavec, rojen 27. junija 1904 v Idriji in tu umrl 14. oktobra 1976. Oče Ignacij, rudar, mati Marija Križič. Ljudsko šolo in realko obiskoval v Idriji. Po odsluženju vojaškega roka v Italiji brezposeln, delal pri ZSPDGor. Konec 1926 emigriral v Jslo, bil finančni uslužbenec (tudi v Celju in Krškem), od 1930 stalno nameščen na finančni direkciji v Lj. Leta 1941 so ga aretirali, zaprt v Lj., Trstu, nato interniran v Città di Sant'Angelo v Abrucih. Jan. 1944 se je prebil iz Italije v Trnovski gozd v partizane. Od 1945–52 na ministrstvu za finance v Lj. Od 1952 do 1955 podpredsednik in predsednik gospodarskega sveta OLO Tolmin. Od 1955 do 1963 predsednik ObčLO Idrija. Dokler je bil na Primorskem, je deloval v akademski Prosveti in Srednješolskem krožku, bil tajnik in vaditelj Telovadnega društva, tajnik Delavskega bralnega društva, Planinskega društva ter sploh organizator kulturnega in prosvetnega dela v Idriji in okolici. Zraven tega je bil poverjenik GM, Dijaške Matice, Srednješolskega združenja, načelnik dr. Jugove dijaške srenje ter delegat na mladinskih kongresih in prosvetnih tečajih. Po odhodu v Lj. je bil 1927–29 glavni tajnik Organizacije jugoslovanskih emigrantov v Lj., l. 1930 soustanovitelj in predsednik Delavsko prosvetnega društva Tabor (kasneje spet med leti 1935–36), soustanovitelj in predsednik, kasneje pa tajnik Idrijskega krožka v Lj. Na kongresu emigrantov v Slavonskem Brodu (1937) predložil resolucijo o delu prim. emigracije in o reševanju prim. vprašanja v duhu modernih in naprednih idej. Leta 1944 stopil v KPJ, bil v tem letu šef propagandnega odseka SNOB Srečka Kosovela, kasneje finančni kontrolor XXX. div., IX. korpusa in II. div. Knoj. Od leta 1945 dalje opravljal sindikalne in partijske funkcije. Bil je tudi poslanec Republiškega zbora skupščine SRS (1958–63) in delegat na IV. kongresu ZKS (1958). Publicistično je začel delovati leta 1921–22 v Kranjskem jegliču, glasilu idrijskih srednješolcev, leta 1926 v trž. E (članek: Poplave v Kanomeljski dolini). Pisal o Idriji, njenih prebivalcih in okoliških območjih v Istro, glasilo Zveze emigrantskih organizacij (1931 do 1940). Leta 1936 je izdal delo Naš idrijski kot, »skromno ogledalo življenja in dela našega mesta«, ki pa prinaša vrsto pomembnih podatkov iz mlajše idrijske zgodovine, leta 1944 pa 14 reportaž v brošuri Kosovelovci. Lata 1943 in 1944 je ur. glasilo XIX. SNOB Srečka Kosovela Naprej v borbo, prispeval posamezne reportaže v Leto borb ob Soči (1944) in v Partizanski dnevnik. Po vojni je pisal strokovne članke s področja financ (Socialistično varčevanje), še več pa reportažnih, memoarskih in podobnih zapisov iz krajevne zgodovine. Objavljal je v SlovJ, PrimN, SPor, LdP, PV, IdrR, ki jim je bil soustanovitelj in član uredn. odb. Od 1961–69 je glavni in odg. ured. Informatorja, glasila OK SZDL Idrija. Med posebno važnimi in tudi obsežnejšimi članki je njegova Zgodovina prve slovenske realke v Idriji ter Zgodovina dijaškega gibanja in organizacij na realki v Idriji (več nadaljevanj v IdrR). Za svoje delo je prejel razna odlikovanja: medaljo za hrabrost, Red zasluge za narod III. stopnje, Red bratstva in enotnosti II. stopnje, Red republike s srebrnim vencem. Njegov spis Kozjak po tridesetih letih je prejel prvo nagrado, ki jo je razpisal PV in Uo PZS za najboljši planinski spis. Njegovi planinski spisi sodijo med najboljše opise primorskega gorskega sveta.

Prim.: Knjiga Naš idrijski kot, pass.; SB 1945–; osebni podatki; Janez Jeram, L. B., PrimN 1976, 44, 8.

Brj.

Brecelj, Marijan: Božič, Lado (1904–1976). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1002860/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (19. junij 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine