Novi Slovenski biografski leksikon

Začel je kot zidar samouk in sčasoma, bržkone pod mentorstvom vipavskega dekana Jurija Grabrijana, ljubiteljskega arhitekta, pridobil tudi osnovno znanje iz načrtovanja arhitekture. V osemdesetih in devetdesetih letih 19. stoletja se mu je pridružil sin Franc, ki je po očetovi smrti prevzel zidarsko obrt.

Blažkova zidarska delavnica je bila okoli sredine in v drugi polovici 19. stoletja vodilna na območju zgornje Vipavske doline in Krasa. Po Grabrijanovih načrtih je predelal ali na novo zgradil cerkve v Vrhpolju, Sanaborju, Podkraju in na Colu, najznamenitejše pa je gotovo klasicistično preddverje z zvonikom romarske cerkve v Logu pri Vipavi. Po tej izkušnji je načrte izdeloval tudi sam, mdr. za predelavo župnijskih cerkva v Lokavcu, na Otlici, v Stomažu in Črničah; vse so v nevtralnem klasičnem jeziku zgrajene stavbe, ki nadaljujejo tradicijo primorske arhitekture 18. stoletja, pri črniški pa se je zgledoval po cerkvi v Logu. Pri gradnji cerkvenih zvonikov je navadno sodeloval z lokalnimi kamnoseki, mdr. z Jožefom Vrabcem iz Koprive in Francem Guličem. Poleg cerkva je gradil tudi industrijske objekte (v Palah v Ajdovščini), šole (Dol pri Otlici), obokane kleti (Pale, Planina pri Ajdovščini), mostove in hiše (Ajdovščina).

Dela

  • Budanje – Log pri Vipavi, p. c. Marije Tolažnice žalostnih, preddverje z zvonikom, 1867–74.
  • Lokavec, p. c. Marijinega vnebovzetja, načrti za povečanje, 1871–89.
  • Vrhpolje, ž. c. sv. Primoža in Felicijana, 1871–75.
  • Sanabor, p. c. sv. Danijela, 1876–77.
  • Otlica, ž. c. sv. Angelov varuhov, 1880–86.
  • Ajdovščina – Pale, pivovarna, 1880.
  • Črniče, ž. c. sv. Vida, prezidava, 1882–84.
  • Dol pri Otlici, šola, 1883–84.
  • Stomaž, ž. c. sv. Tomaža, 1884–85.
  • Gornja Branica, p. c. sv. Katarine, prezidava in zvonik, 1896–97.

Viri in literatura

  • Župnijski arhiv Lokavec, Mihael Blažko, Načrti za povečanje ž. c.
  • Župnijski arhiv Sežana, Kronika župnije Povir.
  • PSBL.
  • Edmund Čibej: Zbrani spisi, Predmeja, 2005.
  • Verena Koršič Zorn: L'arte dall'Ottocento al primo Novecento, Cultura slovena nel Goriziano, Gorizia, 2005, 139–163.
  • Upravna enota Ajdovščina : občini Ajdovščina in Vipava, Ljubljana, 2012.
Seražin, Helena: Blažko, Mihael (1810–1897). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1002480/#novi-slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Primorski slovenski biografski leksikon

Blažko Mihael, zidarski mojster, r. 11. sept. 1810 v Lokavcu pri Ajdovščini in prav tam u. 22. jun. 1897. Poročil se je z Jožefo Stibil 8. febr. 1831. Njun sin Franc, r. 2. jul. 1844, poročen 23. nov. 1868 z Marijo Poniž, je umrl 28. febr. 1906. Francetov sin Alfonz, r. 3. okt. 1869 je postal duhovnik in umrl kot župnik v Kozani (21. 11. 1938). Mihael B. je slovel po vsem Vipavskem kot zmožen zidarski podjetnik. Skupno s sinom Francem sta zidala nove cerkve v Branici, Budanjah, Štjaku in Vrhpolju, zvonike v Vel. Žabljah in pri Štomažih. Po načrtih vipavskega dekana Grabrijana sta podaljšala Marijino cerkev v Logu na Vipavskem za orglarski kor ter izdelala novo pročelje, nad katerim se dviga 56 m visok zvonik (1867–1874). Povsem je prezidal cerkev v Črničah. B. je zgradil še več drugih stavb: šolo na Dolu, tovarno v Ajdovščini, pivovarno v Palah, obokane kleti v Palah in na Planini, več mostov in nekatere hiše v Ajdovščini.

Prim.: Ž. arh. v Lokavcu in Črničah; ZD 1882, 205; KatG 1965, 7. 1.

Mk.

Močnik, Hubert: Blažko, Mihael (1810–1897). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1002480/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 2. snopič Bartol - Bor, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1975.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine