Novi Slovenski biografski leksikon

O njegovem življenju ni drugih podatkov, kakor da je bil doma iz Sočerge in da je morda znal glagolico. Njegova stavbarska dela razkrivajo, da gre za v klesarski delavnici šolanega mojstra, na področju kiparstva pa je deloval kot samouk.

Po glagolskem napisu sodeč, je skupaj z Jakšetom iz Sočerge 1461 zgradil prostorno enoladijsko ž. c. sv. Janeza Krstnika (sv. Ivana) v Predloki pri Črnem Kalu (kamnita napisna plošča je vzidana zraven šilastoločnega vhoda v zvonik). Za cerkev z mrežasto obokanim prezbiterijem, gotskimi okni s krogovičji (odstranjena) in zvonikom je pet let kasneje izklesal tudi kamnit stenski tabernakelj ter ga signiral in datiral. Na Vrhu pri Buzetu je 1463 zgradil cerkev sv. Antona Puščavnika, ki pa je bila 1900 porušena; o njenem stavbeniku je do 1921 pričal v cerkveno fasado vzidan glagolski napis, drugi glagolski napis z letnico 1463 pa izpričuje njegovo avtorstvo stenskega tabernaklja v cerkvi; morda je bil tudi avtor klesanega tabernaklja v bližnji cerkvi v Sovinjaku.

Če gre pri cerkveni arhitekturi za preproste, iz klesanih kvadrov zgrajene stavbe s poligonalno sklenjenim in rebrasto obokanim prezbiterijem, pa nekoč polihromirana in pozlačena tabernaklja razkrivata, da se je navdihoval pri sočasni beneški cvetoči gotiki (gotico fiorito). Tabernaklja sta oblikovana po vzoru beneških gotskih poliptihov in imata v zgornjem delu pod trikotnim zatrepom s figuro Boga Očeta niz treh šilastoločnih polj, v katerih je osrednja figura Vstali Kristus med angeloma, v spodnjem delu pa je odprtina za hranjenje najsvetejšega, ki jo v Vrhu obstopata dve ženski figuri, najverjetneje Mati božja in Marija Magdalena. Figuralika in izvedba dekorativnih arhitekturnih elementov izdajata, da gre za poljudno izvedeno delo kiparja samouka. Zaradi podobnosti v izvedbi figuralnih konzol in sklepnikov petosminsko sklenjenega in zvezdasto-rombasto obokanega prezbiterija z gotskimi okni s krogovičji bi glede na geografsko lego (v bližini Predloke) Benku morda lahko pripisali tudi sodelovanje pri gradnji p. c. Marijinega vnebovzetja iz druge polovice 15. stoletja na Zvročku (Vzročku) pri izviru Rižane.

Nerešeno ostaja vprašanje, ali je mojster Benko iz Sočerge istoveten z Benkom, ki je skupaj z Andrejem 1489 zgradil hišo v Črnem Kalu (Črni Kal 46), kot priča latinski napis na klesanem ločno sklenjenem portalu. Hiša naj bi bila sprva stavba javnega značaja, omenjena mojstra pa naj bi poleg nje gradila tudi utrdbe za obrambo pred turškimi vpadi na Kraškem robu.

Dela

  • Vrh pri Buzetu, cerkev sv. Antona Puščavnika in tabernakelj, 1463.
  • Predloka, ž. c. sv. Janeza Krstnika, zvonik, 1461, in tabernakelj, 1466.
  • Črni Kal, hiša Črni Kal 46 – Benkova hiša, 1489 (pogojno pripisano).
  • Zvroček (Vzroček) pri Bezovici, p. c. Marijinega vnebovzetja, druga polovica 15. stoletja (pogojno pripisano).

Viri in literatura

  • Zavod za varstvo kulturne dediščine, območna enota Piran, Ivan Sedej: Kmečka arhitektura v Slovenski Istri, ok. 1969–1970 (tipkopis), 76.
  • PSBL.
  • ES.
  • EJ.
  • Enciklopedija likovnih umjetnosti, 1, Zagreb, 1959.
  • Hrvatski biografski leksikon, 1, Zagreb, 1983.
  • Likovna enciklopedija Jugoslavije, 1, Zagreb, 1984.
  • Algemeines Künstlerlexikon : die bildenden Künstler aller Zeiten und Völker, 9, München - Leipzig, 1994.
  • Enciklopedija hrvatske umjetnosti, 1, Zagreb, 1995.
  • Hrvatska enciklopedija, 2, Zagreb, 2000.
  • Istarska enciklopedija, Zagreb, 2005.
  • Ciril Velepič: Kulturni spomeniki Slovenske Istre : evidentiranje in odkritja, Varstvo spomenikov, 2, 1949, 114.
  • Emilijan Cevc: Srednjeveška plastika na Slovenskem : od začetkov do zadnje četrtine 15. stoletja, Ljubljana, 1963.
  • Vanda Ekl: Gotičko kiparstvo u Istri, Zagreb, 1982.
  • Umetnostnozgodovinski spomeniki, Kraški rob in Bržanija : zbornik ob 500-letnici fresk v Hrastovljah, Koper, 1990.
  • Branko Fučić: Majstor Benko iz Sočerge, Terra incognita, Zagreb, 21998, 222–226.
  • Dioecesis Justinopolitana : spomeniki gotske umetnosti na območju koprske škofije, Koper, 2000.
  • Tanja Jakomin Kocjančič: Mojster Benko iz Sočerge, Brazde s trmuna, 7, 2002, 11–15.
Seražin, Helena: Benko iz Sočerge. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1002020/#novi-slovenski-biografski-leksikon (16. julij 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Primorski slovenski biografski leksikon

Benko iz Sočerge, stavbar in kamnosek iz 15. st. iz Sočerge, ki je s sodelovanjem mojstra Jakše, prav tako iz Sočerge, zgradil razsežno enoladijsko cerkev sv. Janeza Krstnika v Predloki pri Črnem kalu (1461); (primerjaj glagolski napis). Prezbiterij je poligonalen z mrežastim gotskim svodom, čigar rebra se naslanjajo na konzole v zidu. Okna so bila spočetka krožasta. Dve leti mlajše je drugo B.-ovo delo cerkev sv. Antona v Vrhu pri Buzetu (1463), ki pa ni več ohranjena v prvotni obliki, ker je bila v 19. st. od tal obnovljena. Z glagolskimi črkami se je direktno podpisal na dve kustodiji in to v omenjeni cerkvi v Vrhu pri Buzetu (1463) in v zgoraj omenjeni cerkvi v Predloki (1461). Ti dve kustodiji nam kažeta v konceptu, razporedu figuralike in okrasnih okvirov, da je njegova izvirna polihromacija spomin na poliptihe beneške gotike. Dovršena tehnika obdelave kamna in poklicno znanje kažeta, da je bil v svoji obrti odlično podkovan, nevešče plastično oblikovanje figuralike pa govori zanj kot likovnega naivca.

Prim.: B. F. [= Branko Fučić], B., ELU 1, 327; isti, EJ 1, 441; Ciril Velepič, Kulturni spomeniki Slovenske Istre, Varstvo spomenikov 1949, 116; B. Fučić, Srednjovjekovno zidno slikarstvo Istre, Rijeka 1955, 12 (s. v. Predloka, Kustodija iz god. 1466); Emilijan Cevc, Srednjeveška plastika na Slovenskem, Lj. 1963, 213–4.

Brj.

Brecelj, Marijan: Benko iz Sočerge. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1002020/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (16. julij 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 2. snopič Bartol - Bor, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1975.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine