Novi Slovenski biografski leksikon

Gimnazijo je obiskoval v Gorici, kjer je dokončal tudi študij filozofije. Govoril je devet jezikov. V jezuitski red je vstopil na Dunaju, kjer je 1660−62 opravil noviciat. 1663–64 je bil v jezuitskem kolegiju v Trstu gimnazijski profesor. Prvo leto je učil nižje gimnazijske razrede in bil pomočnik knjižničarja, drugo leto pa je poučeval retoriko in poetiko ter bil predstojnik študentske kongregacije. 1665–66 je v kolegiju na Dunaju študiral teologijo. Študij teologije je končal v dveh letih ter bil 1666 na Dunaju že posvečen v duhovnika. 1667 je v jezuitskem kolegiju v Trnavi (danes Slovaška) poučeval retoriko in bil predstojnik dijaške kongregacije Brezmadežne Device Marije. 1668–69 je bil član dunajske hiše profesov; med drugim je opravljal misijonsko službo, t. i. orientalis missio. Sklepati je mogoče, da je opravljal dušnopastirsko službo v eni izmed trgovskih postojank na Vzhodu, zunaj katoliškega dela Evrope. 1670 je bil v tretji probaciji v jezuitskem kolegiju v Győru (Jaurinum, danes Madžarska). 1671 je poučeval retoriko v jezuitski gimnaziji v Gradcu in bil predstojnik bratovščine Blažene Device Marije. V času 1672–73 je v kolegiju v Trstu pridigal v italijanskem jeziku, bil spovednik v cerkvi in svetovalec. 1674–75 je bil v kolegiju v Gorici šolski prefekt jezuitske gimnazije, spovednik v cerkvi, svetovalec in pridigar v italijanskem jeziku. 1676–79 je bil vojaški kurat in spovednik (castrensis missio), prvo leto pri feldmaršalu Raimondu Montecuccoliju, naslednja tri leta pa glavni vojaški kurat (superior castrensis) v cesarski vojski pod lotarinškim knezom. 1680 in 1681 je deloval v kolegiju v Gradcu, bil je župnik v tamkajšnjem gradu in spovednik v cerkvi. V jezuitskih katalogih za 1682 o njem ni podatka, 1683 ga najdemo v kolegiju v Judenburgu, 1684–91 pa je služboval v tržaškem jezuitskem kolegiju, kjer je bil zadolžen za pridiganje v slovenskem jeziku, spovedovanje v cerkvi in pozneje še v kolegiju, zadnja leta je bil tudi svetovalec in pisec zgodovine kolegija. 1692–96 je bival v kolegiju v Gorici, bil je duhovni pomočnik: pridigal je v slovenščini in spovedoval. Zadnja leta svojega življenja je preživel v kolegiju v Trstu in bil od 1697 do smrti teolog tržaškega škofa in spovednik v tamkajšnji cerkvi. Od 1680 je bil izvzet iz javnih funkcij (operarius) in zadolžen zgolj za dušnopastirsko oskrbo.

O njegovem literarnem ustvarjanju je malo znanega. Poznamo naslova dveh njegovih del: obe sta bili natisnjeni v Gradcu, in sicer v šolskem letu 1670/71, ko je bil profesor retorike v graškem kolegiju. V obeh primerih gre najverjetneje za govora. Iz kratkega naslova prvega dela Lycaeum Sapientiae Martis gymnasium je težko sklepati o vsebini; verjetno je šlo za priložnostni govor. Iz naslova drugega Laus Sapientiae pa lahko razberemo, da je šlo za slavilni govor, ki ga je Batič napisal v čast takratnim novim magistrom filozofije graške univerze.

Dela

  • Lycaeum Sapientiae Martis gymnasium, Graecii, 1670 (ni ohranjeno).
  • Laus Sapientiae ex Sacro Codice deprompta et Lyrico Carmine deducta, atque Illustrissimis, Perillustribus, Reverendis, Religiosis, Nobilibus ac Doctissimis DD. Neo-Magistris in Alma ac celeberrima Universitate Graecensi a R. P. Francisco Seitz, e Societate Jesu, AA. LL. et Philosophiae Doctore, ejusdem Professore Ordinario, Recens Creatis, ab Illustrissima, Perillustri ac Nobili Graecensi Rhetorica oblata Anno MDCLXXI, Graecii, 1671 (ni ohranjeno).

Viri in literatura

  • PSBL.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Janez Nepomuk Stoeger: Scriptores Provinciae Austriacae Societatis Jesu, Tomus primus, Viennae, 1855.
  • Aloys de Backer, Augustin de Backer: Bibliothèque des écrivains de la Compagnie de Jésus ou notices bibliographiques (sixième série), Liége, 1861.
  • Aloys de Backer, Augustin de Backer: Bibliothèque de la Compagnie de Jésus, Bibilographie, Tome 1, 1890; Tome 7, 1896, Bruxelles – Paris.
  • Primož Simoniti: Sloveniae Scriptores Latini Recentioris Aetatis, Zagreb-Ljubljana, 1972.
  • Ladislaus Lukács: Catalogi personarum et officiorum Provinciae Austriae, s. l., 3, 1641–1665; 4, 1666–1683; 5, 1684–1699, Romae, 1990; 6, 1700–1717, Romae, 1993.
  • Branko Marušič: Latinski pisci iz 17. in 18. stoletja, rojeni v Solkanu, Izvestje raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, 2013, št. 10, 6–12.
Deželak Trojar, Monika: Batič, Andrej (1636–1702). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001680/#novi-slovenski-biografski-leksikon (5. december 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Primorski slovenski biografski leksikon

Batič (Battig) Andrej, latinski pesnik, r. v Solkanu (Gor.) 16. okt. 1636 (op. ur.: 16. sept. 1636), u. v Trstu 17. jun. 1702. Humaniora in filozofijo končal v Gorici, teologijo študiral na Dunaju in tam 1660 stopil v jezuitski red. Po opravljenem noviciatu je bil v dušnopastirski službi v več kolegijih; 1668–71 je bil profesor na gimn. v Gradcu; kot vojaški spovednik je bil poslan v Carigrad za posredovalca v zadevah vere med kristjani in turškim dvorom. To zelo težavno nalogo je z uspehom opravljal do 1683, ko se je moral vrniti na Dunaj. Odslej je vršil le dušnopastirsko službo na Dunaju, v Steyeru, Linzu in Trstu. Objavil je dela: Lycaeum Sapientiae Martis gymnasium, Graecii 1670; Laus Sapientiae ex Sacro Codice deprompta et lyrice Carmine deducta..., Graecii 1671.

Prim.: Juventus caesareo-regii gymnasii academici Goritiensis e maribus et progressus in literis... 1827, 4; 1829, 5; A. Favaro, Saggio di bibliografia dello studio di Padova 1500–1920. Venezia 1922; M. D. Grmek (Starine JAZU knj. 43. Zgb 1951, 97–258, št. 288); M. D. Grmek: Hrvatska medicinska bibiliografia I. Zgb 1955, 36; Jugoslaviae scriptores latini recentioris actatis. Pars I. Tomus I. Zgb 1971, 349; Pars II. Zgb-Lj. 1972, 20.

Lc.

Lisac, Ljubomir Andrej: Batič, Andrej (1636–1702). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001680/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (5. december 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 2. snopič Bartol - Bor, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1975.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine