Novi Slovenski biografski leksikon

BABUDRI, Francesco, publicist in zgodovinar (r. 26. 11. 1879, Trst, Italija; u. 27. 8. 1963, Bari, Italija). Oče Jakob, krojač, mati Katarina.

Otroštvo je preživel v Poreču. 1902 je bil posvečen v duhovnika. Po posvetitvi je bil v Vižinadi župni upravitelj. 1908–19 je v Poreču opravljal naloge tajnika društva Società Istriana di Archeologia e Storia Patria. Potem ko je zapustil duhovniško službo, je bil 1924–31 zaposlen v tržaškem muzeju Civico Museo di Storia ed Arte. 1931 se je preselil v Bari, kjer je bil profesor italijanske literature. Proučeval je tudi zgodovino južne Italije. Objavljal je besedila iz cerkvene zgodovine, arheologije, umetnosti, folklore in narodopisja. Posebej pomembna so dela Eshatologische Volks-Raetsel aus Istrien (1908) in Rime e ritmi del popolo istriano (1906–08; ljudske pesmi in običaji v Istri), Ancora rime e ritmi del popolo istriano (1910; obravnava ljudskega slovstva v Istri) in Usanze, tradizioni e leggende delle terre nostre (1921). V zgodnjem obdobju je Babudri objavil pesniški zbirki Carmina (1900) in Nova Carmina (1901) ter kratko prozo Paesi e figure della campagna istriana (1924). Pisal je tudi dramatiko (Santa Cecilia, 1906).

Babudri je raziskoval krščansko zgodovino tržaškega območja in Istre; rezultate je objavil v člankih Cronologia dei vescovi di Capodistria (1909); I vescovi di Parenzo (1914) ter I vescovi di Trieste (1924). V kratki publikaciji s primesmi politične propagande Novim podložnikom Italije (1919) (največkrat navedena pod naslovom Tukaj smo in bomo ostali!) je Babudri slavil Italijo v odnosu do Avstro-Ogrske, obenem pa priznaval obstoj Beneških Slovencev oz. slovenstva. Svoje dotedanje delo je predstavil tudi v lastni bibliografiji Bibliografia de'miei scritti (settembre 1900–settembre 1931). Babudrijevo življenje je podrobneje raziskoval Nicola Roncone v obsežnem delu L'Istria e la Puglia negli studi di Francesco Babudri (1997), kjer je poleg Babudrijevih zaslug pri raziskovanju zgodovine Istre in Trsta izpostavil njegov doprinos k proučevanju umetnosti srednjega veka v provinci Apulija. O zgodovini mesta Bari je Babudri objavljal v publikacijah Japigia, Archivio Storico Pugliese ter Gazzetta del Mezzogiorno. Mesto Bari je po njem poimenovalo tudi ulico.

Dela

Carmina, Parenzo, 1900 (pesniška zbirka).
Nova Carmina, Capodistria, 1901 (pesniška zbirka).
Santa Cecilia : leggenda drammatica, Udine, 1906 (drama).
Eshatologische Volks-Raetsel aus Istrien, Wien, 1908.
Rime e ritmi del popolo istriano, Capodistria, 1908.
Cronologia dei vescovi di Capodistria, Archeografo triestino (Trst), 5=33, 1909, 173–239.
Ancora rime e ritmi del popolo istriano, Trieste, 1910.
I vescovi di Parenzo, Atti e memorie della Società istriana di archeologia e storia patria (Trst), 30, 1914, 170–284.
Novim podložnikom Italije, [Trst] : [s. n.], [1920] (največkrat navedena pod naslovom Tukaj smo in bomo ostali!).
Usanze, tradizioni e leggende delle terre nostre, 1921.
Paesi e figure della campagna istriana, Trieste, 1924 (kratka proza).
I vescovi di Trieste, Trisete, 1929.

Viri in literatura

PSBL.
Osebnosti, Ljubljana, 2008.
Istarska Enciklopedija, Zagreb, 2005.
Nicola Roncone: L' Istria e la Puglia negli studi di Francesco Babudri. Ist. per la Storia del Risorgimento Italiano, Bari, 1997.
Nicola Mascellaro: Bari, storia di una città. Francesco Babudri, un Istriano nella città vecchia, LSD Magazine, 2. 4. 2011.
Dornik, Mitja: Babudri, Francesco (1879–1963). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001350/#novi-slovenski-biografski-leksikon (4. december 2022). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.

Primorski slovenski biografski leksikon

Babudri Francesco, it. publicist, r. 26. nov. 1879 krojaču Jakobu in Katarini v Trstu. Bogoslovje študiral v Gor. ord. v Poreču 3. 8. 1902. Bil je nekaj časa župni upravitelj pri Sv. Nedelji (S. Domenica, Visinada). Nato je izstopil iz duhovniške službe in postal prof. it. literature v Bariju. Pisal je številne razprave iz cerkvene zgodovine, arheologije, umetnosti (posebno o Tominčevih delih v Almanacco del Popolo), folklore in etnografije. Začel je s pesmimi (Carmina, 1900, Nova Carmina, 1901), prozo (Paesi e figure della campagna istriana, 1924) in dramatiko (Santa Cecilia, 1906). Vendar kmalu obstal v zgodovini in sorodnih vedah (Cronologia dei vescovi di Capodistria, 1909; I vescovi di Parenzo, 1914; I vescovi di Trieste, 1929, idr.) Morda pa je največ vredno folklorno in etnografsko gradivo, ki ga je prinašal v svojih spisih (Rime e ritmi del popolo istriano, 1910; Usanze, tradizioni e leggende delle terre nostre, 1921; Eshatologische Volk-Raetsel aus Istrien, 1908). Primorskim Slovencem je B. bolj znan po drobni brošuri (24 str.), ki jo je izdal brez označbe kraja, založbe in tiskarja, a je bila v resnici tiskana v Trstu leta 1919 (Vse dosedanje slovenske bibliografije za to razdobje so te podatke le ugibale. Avtor sam pa jih je točno navedel v knjigi All'insegna del buon gusto nelle tradizioni giuliane, Trieste 1931, str. 112) in ima naslov: Novim podložnikom Italije, ki je pa največkrat citirana pod naslovom, ki je vnesen v risbo na ovitku: Tukaj smo ter bomo ostali! Knjižica je polna propagandistične vsebine, poveličevanja Italije, blatenja Avstrije in prepolna obljub, od katerih se niti ena ni uresničila, marveč so bile slepilo, vrženo v oči narodu, ki ga je Italija okupirala. Po eni strani pa je knjižica še danes izredno zanimiva in naravnost dokumentarna: priznava Beneške Slovence (str. 4, 19: »... tudi pri Cividalu v laški Furlaniji živijo Slovenci... Italija... uvažuje njihov slovenski jezik ter jim da slovenske šole...).

Prim.: Cella 25; cit. delo All'insegna...; Kacin 100; Koleričeva 2; Milanovič, I, 72; NadškAGor.

Brj.

Brecelj, Marijan: Babudri, Francesco (1879–1963). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001350/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (4. december 2022). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 1. snopič A - Bartol, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1974.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine