Primorski slovenski biografski leksikon

Baar Adolf, klasični filolog, profesor, bibliotekar, r. 1846 v Moravski Ostravi, profesor od 1871, kasneje prišel v Gorico kot profesor za grščino in latinščino. Bil je večkrat razrednik v 7. in 8. razr. Poleg profesorske službe je brezplačno opravljal delo v gor. študij. knjiž.; bil je tudi nekak neplačan upravnik. Zavoljo tega je imel večkrat večmesečne študijske dopuste. Bil je svojevrstna osebnost, ki je Goričanom, posebno pa študentom, ostala močno vtisnjena v spominu. Ciril Munih nam je ohranil dogodek, ki mu ga je pripovedoval prof. Josip Ivančič: »Zadnji v vsej vrsti za pesnikom [Gregorčičem] je šel, poleti in pozimi čez nos in ušesa v plašč zavit, suhi dolgolasec, stari knjižničar, profesor Baar. Bil je Nemec po rodu; ni bil nadut, le ves navdušen preko mere v stare klasike, ki so mu bili namen in cilj življenja. Malo je znano, da je prav on prevedel Gregorčičevo Soči v klasično latinščino in grščino: Ad Sontium in Pros Sontion.« (Ciril Munih, Nekaj spominov na Gregorčiča, OrgVestnik CMD 1956, 10/12, 300). B. je bil torej tisti Anonymus, ki je podpisan kot prevajalec Gregorčičeve ode v latinščino. Ta latinski prevod je izšel kar petkrat: prvič v enolistnem tisku, ki ga je treba postaviti v leto 1906 (gl. brošuro Gregorčičeva rojstna hiša ….. citirano pod Prim.), potem v listu Gorica (22. jan. 1907), nato v LZ (1907 str. 126–127) in v DS (1907 str. 188–189) ter končno v posebni knjižici skupaj z grškim prevodom Pros Sontion – Ad Sontium. Carmen Simonis Gregorčič, metro Alcaico conversum ab Anonymo. Sumptibus auctoris, Goritiae, 1909. Typis Seitz. 8° str. 11). V marcu 1919 so goriški begunci ta prevod ponatisnili v posebni spomenici, katero so izročili angleškemu kardinalu Francisu Bourneju, ki je potoval skozi Ljubljano. O obeh prevodih, grškem in latinskem, posebej pa o grškem, se je »izjavil jako laskavo prof. dr. Wecklein, rektor Maksimilijanovega gimnazija v Monakovem in prva avtoriteta, kar se tiče znanja klasične grščine.« (LZ 1909, 58). V Jahresbericht goriške gimnazije za 1887 je B. prispeval študijo Sprichwörter und Sentenzen aus den griechischen Idyllendichtern (str. 3–41). Izdal da je še: Lucianea. Von A. B. Goerz, F. Wokulat, T. Paternolli, 1884, 31 str.; Paiynia anonima. Sine nomine lusus. Brez kraja in letnice (11 str.), kasneje pa ponatisnjeno kot Editio altera, Goritiae, I(van) Logar, 1909, 24 str.

Prim.: Jber des k. k. Staats-gymnasiums in Görz (razni letniki); LZ 1907, 2, 126–7; DiS 1907, 188–189; Simon Gregorčič, Izbrane pesmi, uredil Ivan Pregelj, Celje 1934, 22; France Dobrovoljc, Goriški slavček v tujih logih, LdTd 1950, 205, 13; Marijan Brecelj, Da kip njegov vam bi podal, raztresene sem ude zbral... ne vseh. Osnutek Gregorčičeve bibliografije, v: Gregorčičeva rojstna hiša na Vrsnem, 1966, 23–4; Jahrbuch des höheren Unterrichtwesens in Österreich XX, 1907, 165.

Brj.

Brecelj, Marijan: Baar, Adolf (1846–1917). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001310/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (19. oktober 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 1. snopič A - Bartol, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1974.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine