Ačkun, Ernest (1930–2001)
Vir: http://klarinetknjige.wordpress.com/category/zasluzni-klarinetisti/ernest-ackun-zasluzni-klarinetisti/ (4. 10. 2013)

Novi Slovenski biografski leksikon

V osnovni šoli je igral violino, nato klarinet. Klarinetist Bruno Brun, prav tako rojen v Hrastniku, ga je 1946 povabil v Beograd, kjer je v njegovem razredu zaključil srednjo glasbeno šolo. Študiral je na glasbeni akademiji v Beogradu, kjer je pri istem profesorju 1953 diplomiral. 1955–57 se je izpopolnjeval na pariškem Conservatoire supérieur de musique (profesor Ulysse Delécluse). 1949 je postal član orkestra beograjskega narodnega gledališča, 1953–75 je bil solo klarinetist orkestra beograjske filharmonije, s katerim je nastopal po Jugoslaviji in Evropi (Halle, Weimar idr.). Kot solist je izvajal pretežno dela starejših in sodobnejših južnoslovanskih skladateljev (Josif Marinković, Petar Konjović, Dejan Despić, Mirjana Živković, Vojislav Kostić idr.). Nekatere njihove skladbe so bile v njegovi interpretaciji prvič javno izvedene zunaj Jugoslavije. Nastopal je po Jugoslaviji, Franciji, Nemčiji, Italiji, Avstriji, Bolgariji idr. 1975–95 je bil profesor za komorno igro na glasbeni fakulteti v Beogradu. Zadnja leta pred upokojitvijo je bil redni profesor. Koncertiral je s številnimi jugoslovanskimi in evropskimi filharmoničnimi orkestri ter snemal za različne radijske in televizijske postaje. Gostoval je v Parizu (1956 in 1957), Bruslju (1959), Linzu (1961), Salernu (1963) idr. Sodeloval je z vrsto znamenitih dirigentov, kot so Zubin Mehta, Jean Martinon, Charles Bruck, Krešimir Baranović, Oskar Danon, Milan Horvat, Živojin Zdravković idr. Skladatelja Zlatan Vauda (po rodu iz Pernice pri Mariboru) in Stjepan Šulek sta mu posvetila Koncert za klarinet in komorni orkester (1959) oziroma Koncert za klarinet (1967). Ačkun je 1960 prvi omenjeni Vaudov koncert izvedel z orkestrom beograjske filharmonije pod vodstvom Z. Mehte. Posvečena so mu tudi komorna dela in miniature (Vojislav Kostić, Karakteri, variacije za klarinet, klavir in tolkala; Enrico Josif, Kazivanja; Vasilije Mokranjac, Pesma). Njegov repertoar je obsegal skladbe od baroka do sodobnih, predvsem južnoslovanskih skladateljev. Kot solist in komorni glasbenik je izvedel in posnel vsa pomembnejša klasična dela za klarinet ter številne druge skladbe, med katerimi so bili v ospredju solistični koncerti. Veljal je za virtuoznega interpreta z izjemno izenačeno igro v različnih registrih in visoko kultiviranim tonom ter izjemno muzikalnostjo. Izkazal se je tudi kot komorni glasbenik in član priznanih beograjskih ansamblov, kot sta Beogradski duvački kvintet in Beogradski duvački trio.

Je dobitnik številnih jugoslovanskih in mednarodnih nagrad z evropskih tekmovanjih mladih glasbenikov, ki jih je prejel kot študent: mdr. prva nagrada na tekmovanju jugoslovanskih umetnikov v Skopju (1954), prva nagrada na tekmovanju ARD International Music Competition v Münchnu (1954). Nagrajen je bil tudi kot član komornih skupin. S Pihalnim kvintetom se je med drugim uveljavljal na Zagrebškem bienalu ter z njim za snemalne dosežke prejel nagradi Radia Beograd (1966, 1972) in prestižno oktobrsko nagrado mesta Beograd (1970). Je nagrajenec Udruženja muzičkih umetnika Srbije za najboljši koncertni dosežek sezone (1985) ter dobitnik dveh nagrad mesta Beograda za dosežke na kulturnem področju.

Ačkun je bil žirant na različnih mednarodnih tekmovanjih, kot sta Jeunesses Musicales International (1988) in Međunarodno takmičenje klarinetista v Beogradu (1988). Poleg njega je v omenjenih žirijah sodelovala vrsta priznanih klarinetistov in skladateljev. 1985 in 1992 je bil član žirije ARD International Music Competition (München). Bil je član Udruženja muzičkih umetnika Srbije, 1982–85 tudi njegov predsednik in do 1991 generalni sekretar Zveze združenj glasbenih umetnikov Jugoslavije.

Dela

  • Jugoslavenska muzička tribina, 1973 (Milan Ristić, Pet karaktera za pet instrumenata, Beogradski duvački kvintet, Jugoton LPS 61062).
  • Jugoslavenska muzička tribina, 1973 (Enrico Josif: Zapisi, Beogradski duvački kvintet, Jugoton LPS 61061).
  • Dejan Despić: Divertimento za duvački kvartet, Beograd, 1977 (Dejan Despić: Vinjete za duvački kvintet, Beogradski duvački kvintet, RTB LP-2523).
  • Mozart/Šulek: Clarinet Concertos, Beograd, 1984 (Ernest Ačkun – solo, RTB Symphony Orchestra, Oskar Danon, Belgrade Philharmonic, Živojin Zdravković, LP 2130556).

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, vprašalnik za SBL.
  • Arhiv Udruženja muzičkih umetnika Srbije, Beograd.
  • Enciklopedija Slovenije.
  • Muzička enciklopedija, Zagreb.
Koter, Darja: Ačkun, Ernest (1930–2001). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001280/#novi-slovenski-biografski-leksikon (16. julij 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 1. zv. A. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine