Novi Slovenski biografski leksikon

Pri štirih letih in pol se je pričel učiti violino. Od 1956/57 naprej je živel v Radovljici in se vpisal v glasbeno šolo. V gimnazijskih letih se je začel zanimati za jazz, se pet let učil kontrabas in igral v triu ali kvartetu na šolskih proslavah. Učenje violine je nadaljeval na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, kamor se je prepisal z gimnazije v Radovljici. Ko se je seznanil z igranjem alt saksofona Paula Desmonda, je violino zamenjal za klarinet in saksofon. Slednjega je igral na Otočcu, kjer ga je Jože Privšek povabil v Plesni orkester RTV Ljubljana (kasneje preimenovan v Big band), ki ga je takrat vodil. Vpisal se je na študij jazzovskega saksofona in klasični program na Hochschule für Musik und darstellende Kunst v Gradcu dokončal v petih namesto šestih letih. 1974 je diplomiral iz klasičnega, leto kasneje pa še iz jazzovskega saksofona. Obe smeri je opravil z odliko, se uvrstil med dvajset najboljših študentov na avstrijskih univerzah, dobil dve priznanji in nagrado avstrijskega Ministrstva za kulturo na Dunaju. Z resnim delom si je pridobil zaupanje, državno štipendijo in že kot študent začel poučevati kot asistent. Med študijem se je 1971 izpopolnjeval pri Johnnyju Griffinu v Švici, dodatno pa še s prepisovanjem solističnih instrumentalnih partov saksofonistov Charlieja Parkerja, Juliana Cannonballa in Erica Dolphyja za glasilo graškega Inštituta Jazz Forum. Začel je sodelovati v majhnih ansamblih, ki so jih vodili njegovi profesorji, zlasti Dieter Glawitschnig, s katerim je nastopal tudi na mednarodnem jazzovskem festivalu v Ljubljani. Kot študent je nastopal z drugimi jazzovskimi glasbeniki in zasedbami, največ po Avstriji, Poljski, Nemčiji in Švici.

Po vrnitvi domov je najprej odslužil vojaški rok, potem pa se zaposlil pri Big bandu RTV, kjer je od 1974, skupaj z bobnarjem Ratkom Divjakom, saksofonistom Tonetom Janšo, torbentačem Petrom Ugrinom idr., deloval kot solist, od 1979 pa kot prvi altist (to vlogo je imel pri big bandu Jeff Conway v Nemčiji). Orkester je vodil Jože Privšek. Po študiju je ustanovil lasten kvartet, s katerim je mdr. igral na mednarodnem jazzovskem festivalu v Ljubljani (1978) in kot predstavnik jugoslovanske RTV na svetovno znanem jazzovskem festivalu v Nici v Franciji (1980). Pri kvartetu so v različnih zasedbah igrali Silvester Stingl, Ladislav Rebrek in Darko Divjak, kasneje pa še Manfred Josel, Slavko Avsenik ml., Milan Ferlež, Wayne E. Darling, Gerhard Wennemuth, Ack von Rooyen, Manfred Bründl, Petar Ugrin idr.

1982/83 je kot eden izmed petih dobil štipendijo na Berklee College of Music v Bostonu (ZDA), kjer je študiral pri Josephu Violi in se zasebno izpopolnjeval pri Josephu Allardu iz Eastern School of Music. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je študiral tudi aranžiranje pri Janezu Gregorcu in dirigiranje pri Barryju Nettlesu v Bostonu idr.

Nekaj časa je igral v Švici, kjer sta mdr. igrala Ack van Rooyen in Lionel Hampton. Bil je eden redkih evropskih jazzovskih glasbenikov, ki so igrali z legendarnimi črnskimi jazzisti v orkestru Duka Ellingtona (1988). Povabilo slednjega je sledilo leto za tem, ko je z njegovim sinom Merserjem Ellingtonom, ki je dirigiral Plesnemu orkestru v osemdesetih letih v Ljubljani, posnel III. sakralni koncert svojega očeta (Arnol je bil eden ključnih solistov). Z Ellingtonovim orkestrom je igral v Atlantic Cityju, New Yorku (kjer so posneli ploščo), Pennsylvaniji in drugod.

Njegova izredna muzikaličnost in odličen občutek za groovy jazzovsko improvizacijo sta temeljila na najboljših izročilih be-bopa in hard-bopa ter naklonjenosti bluesu in swingu. Poleg altovskega saksofona je dosegal mojstrski domet na tenorskem in sopranskem saksofonu, hkrati pa je obvladal basovski klarinet, redno pa tudi klarinet. Vseskozi se je ukvarjal s kompozicijo in aranžiranjem. Napisal je okoli sto lastnih skladb, okoli trideset aranžmajev za big band (občasno dirigiral) ter komorni orkester s pihalci in ritem sekcijo, nekaj skladb za pihalni orkester in za vokalne zasedbe, kar je tudi sam oddirigiral. Je avtor fanfar za tekmovanje FIS v smučarskih tekih in razne druge organizacije.

Bil je profesor za saksofon na Akademiji za glasbo v Ljubljani, profesor za saksofon na Akademiji za glasbo v Gradcu (štiri leta) in Srednji glasbeni šoli v Ljubljani (3 leta) ter član Društva slovenskih skladateljev. Nekaj časa je dirigiral moškemu pevskemu zboru A. T. Linhart iz Radovljice (4 leta), za kar je 1979 prejel Gallusovo priznanje, ter pihalni godbi z Gorij. 1997 je bil drugič izbran za glavnega dirigenta 700-članskega orkestra Evropske skupnosti v Franciji.

Viri in literatura

  • Marjan Zupan: Belec pri Ellingtonu, Slovenske novice, 4. 8. 1997.
  • Ognjen Tvrtković: Solist, ki je igral z Ellingtonom – Andrej Andy Arnol (1947–2002), Delo, 9. 8. 2002.
  • Gradivo Slavice Arnol, Radovljica.
Meden, Ahac: Arnol, Andy (1947–2002). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1000870/#novi-slovenski-biografski-leksikon (14. december 2018). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 1. zv. A. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine