Antončič, Vojko (1946–)

Po diplomi iz sociologije na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani 1971 je bil najprej poldrugo leto asistent za metodologijo družboslovnega raziskovanja na tej fakulteti. 1979 se je zaposlil na Inštitutu za sociologijo ljubljanske univerze in bil 1982 imenovan za direktorja inštituta. Vodil ga je do 1991, ko je bil pripojen k Fakulteti za družbene vede ljubljanske univerze. Iz Raziskovalnega inštituta fakultete in Inštituta za sociologijo je bil ustanovljen Inštitut za družbene vede (IDV), multidisciplinarni inštitut z več znanstvenoraziskovalnimi enotami. Novonastali inštitut je vodil od ustanovitve do 1955, ko je odšel na računsko sodišče.

Antončič je poleg vodenja inštituta opravljal tudi raziskovalno in pedagoško delo ter urejal strokovno revijo Družboslovne razprave. Delal je v različnih raziskovalnih organizacijah. Dobršen del raziskovalnega dela je opravljal v okviru mednarodnih raziskovalnih projektov. Pedagoško delo je opravljal kot izredni profesor za metodologijo družboslovnega raziskovanja. Predaval je tudi v okviru podiplomskega študija, in sicer mednarodnega podiplomskega študija, ki ga je Fakulteta za družbene vede ljubljanske univerze izvajala skupaj z več evropskimi univerzami kot del programa TEMPUS, ki ga je sofinancirala EU. Poleg člankov, v katerih je predstavil rezultate posameznih raziskav, je objavil tudi več člankov o matematično-statističnih metodah, ki se uporabljajo v družboslovnem raziskovanju.

Na začetku leta 1995 je nastopil funkcijo predsednika Računskega sodišča Republike Slovenije (RSRS). Kot prvi predsednik RSRS je skupaj s sodelavci postavljal temelje nove ustanove. Ustvarjal je revizijsko doktrino, revizijske metode in tehnike, revizijska orodja (smernice, priročnike), postopkovne sheme in revizijski pojmovni aparat, ki je vgrajen v posamezne postopkovne sheme revidiranja. Razvijal je revizijski in porevizijski po¬stopek kot postopka sui generis. Oba postopka sta uzakonjena v Zakonu o računskem sodišču (ZRacS-1), ki je začel veljati na začetku leta 2001, in sta podrobno operacionalizirana v Poslovniku RSRS, ki je bil sprejet istega leta. Zakon in poslovnik temeljita na osnutkih, ki jih je sestavil Antončič.

Kot predsednik RSRS in generalni državni revizor se je opiral na transfer znanja iz mednarodnega strokovnega okolja, zato je vključeval računsko sodišče v različne projektne in ad hoc oblike bilateralnega in multilateralnega mednarodnega sodelovanja. Za razvoj računskega sodišča v tistih letih sta bila zelo pomembna dva projekta. Prvega je RSRS izvajalo z enim partnerjem – z vrhovno revizijsko institucijo Velike Britanije, drugega pa z več partnerji: z vrhovno revizijsko institucijo in Revizijsko komisijo Velike Britanije, z dansko vrhovno revizijsko institucijo in z Računskim sodiščem Španije.

Prizadeval si je, da bi bilo RSRS usposobljeno za vse vrste revizij, tudi za najbolj zahtevne, med katere spadajo predvsem revizije smotrnosti (gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti) poslovanja uporabnikov javnih sredstev. Revizije smotrnosti poslovanja so tem boljše, čim bolj so podobne aplikativnim družboslovnim raziskavam, kar pomeni, da so za izvajanje revizij smotrnosti potrebna podobna metodološka znanja kot za izvajanje aplikativnih raziskav.

Antončič je vodil RSRS od ustanovitve do njenega uveljavljanja kot vrhovne revizijske institucije. Kot član Evropskega računskega sodišča (ERS) je nadaljeval z delom na področju revidiranja porabe javnih sredstev EU. 2004–07 je bil odgovoren za revidiranje strukturnih skladov, ki predstavljajo dobro tretjino proračuna EU. S svojimi metodološkimi znanji, zlasti z uporabo matematično-statističnih metod, je uvedel pomembne spremembe v revidiranje in poročanje o rezultatih revidiranja teh skladov. Poglavje o strukturnih skladih v letnem poročilu ERS o izvršitvi proračuna EU za leto 2006, ki ga je sestavil Antončič, je bilo zelo odmevno v Evropskem parlamentu. Bilo je glavna tema v postopku razrešnice (discharge procedure).

V začetku 2008 je kot član ERS prevzel odgovornost za metodološko podporo in kvaliteto revidiranja (audit support and audit quality; gre za enega najpomembnejših članskih portfeljev na ERS). To med drugim pomeni, da je bil pristojen za recenziranje vseh revizijskih produktov ERS: recenziral je vsak načrt za novo revizijo in vsak osnutek novega revizijskega poročila. V zadnjem letu mandata na ERS je postavil temelje za nov Quality Management System.

2009 je bil imenovan v skupino DAS Think Tank. To je bila skupina, ki ji je kolegij članov ERS podelil mandat za rekonceptualizacijo osnovne revizije ERS, to je revizije izvršitve proračuna EU, ki je znana kot DAS revizija. Danes deluje v gospodarstvu – je predsednik nadzornega sveta Cimosa. Poleg tega je predsednik upravnega odbora Inštituta za kovinske materiale in tehnologije. Bil je član upravnega odbora mariborske univerze.