Ambrožič, Lado (1948–)
Foto: Jože Suhadolnik / družinski arhiv

Novi Slovenski biografski leksikon

Od rojstva naprej je živel v Stični, kjer je končal gimnazijo (1963–68). Študij je nadaljeval v Ljubljani na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN), smer novinarstvo, ter 1973 diplomiral z nalogo Slovenski partizan – Naša vojska : glasilo NOV in POS, ki je bila istega leta objavljena v reviji Borec. 1974 se je zaposlil na Radiu Ljubljana kot novinar in urednik v politični redakciji. Sprva je urejal oddaje Še pomnite, tovariši, nato je opravljal poročevalsko in komentatorsko delo na področju ekologije, energetike in bančništva, vodil osrednjo informativno oddajo Dogodki in odmevi, oddajo Studio ob sedemnajstih in pripravil vrsto reportaž in portretov. Znotraj skupne medijske hiše RTV Slovenija se je 1984 zaposlil na TV Ljubljana (TV Slovenija), kjer je opravljal poročevalsko in komentatorsko delo s področja energetike in bančništva, v glavnem za TV Dnevnik, vodil je oddaje Omizje, Aktualno, V znamenju (predhodnica Odmevov) in Utrip. 1990 je bil imenovan za urednika notranjepolitičnega uredništva, 1991 pa za odgovornega urednika informativnega programa TV Slovenija, kar je ostal do konca 1999. V tem času je avtorsko zasnoval najuspešnejšo informativno oddajo na TV Slovenija Odmevi (1997). 1991–2013 je izvedel več kot 250 enournih večernih pogovornih oddaj Intervju in pogovorov s predsedniki vlade in države, od 1996 pa več kot 50 televizijskih oddaj iz ciklov Očetje in sinovi, Družinske vezi in Družinske zgodbe. Je avtor dokumentarne oddaje o desetdnevni vojni za Slovenijo z naslovom Slovenija na barikadah (1991) in dokumentarne oddaje ob 70. obletnici OF – Od Večne poti do Tivolija (2011). Od 2013 je varuh pravic gledalcev in poslušalcev Radiotelevizije Slovenija.

Ambrožič je prejemnik nagrad Sklada Toneta Tomšiča za novinarske dosežke (1982), vstaje slovenskega naroda za oddajo Še pomnite, tovariši (1984), Ščukovega priznanja za novinarski pogum od »skupine slovenskih intelektualcev« pod predsedstvom Drage Ahačič (1989), skupinske nagrade Toneta Tomšiča za projekt osamosvojitve Slovenije (1991), Jurčičeve nagrade za novinarske dosežke in uredniško delo (1995) in nagrade Radiotelevizije Slovenija za življenjsko delo (2010). Formalno izobraževanje je nadgradil z magisterijem na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani (2005) z naslovom Politični profil Edvarda Kocbeka. Istega leta je magistrsko delo objavil v Zborniku o Edvardu Kocbeku z naslovom Globoko zgoraj.

Kot gost je bil vabljen v različne televizijske in radijske oddaje, intervjuvan je bil za tiskane medije in bil osrednji gost večernih dogodkov (Viktor Žakelj, Večer z Ladom Ambrožičem, Glasova preja, Škofja Loka, 2006; Silvo Teršek, Večer z Ladom Ambrožičem, Škrabčeva domačija, Hrovača, 2008).

Dela

  • Politični profil Edvarda Kocbeka : Kocbek kot akter, kot objekt, kot homo duplex, kot politik, Globoko zgoraj : zbornik o Edvardu Kocbeku, Ljubljana, 2005, 71–93.
  • Novljanovo stoletje : 1908–2004, Ljubljana, 2006 (20082).
  • Predgovor h knjigi Antona Stipaniča, Anton Stipanič: Od pastirja do direktorja : partizan, pravnik, konzul, manager, šerif, radioamater : policija, Udba, Iskra, Ankaran, 2012.

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, vprašalnik za SBL.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Klara Škrinjar: Portret tedna : Lado Ambrožič, Delo, 27. 4. 2013.
Meden, Ahac: Ambrožič, Lado (1948–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1000450/#novi-slovenski-biografski-leksikon (15. julij 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 1. zv. A. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine