Alujevič, Borut (1942–)
Vir: arhiv SBL

Novi Slovenski biografski leksikon

V Ljubljani je obiskoval gimnazijo in 1961 maturiral. V času šolanja je zaigral v gledaliških predstavah v francoščini: prvi služabnik (Molière: Scapinove zvijače), Covielle (Molière: Žlahtni meščan), Cézar (Marcel Pagnol: Marius); dr. Knock (Jules Romain: Knock) in slovenščini: dr. Sick (Anton Foerster: Svizec). 1961 se je vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani in 1966 diplomiral z vlogama Antonija (William Shakespeare: Julij Cezar) in Hoederarja (Jean Paul Sartre: Umazane roke). 1967 se je kot igralec zaposlil v SLG Celje, 1986 ga je prevzel kot upravnik in ga vodil do 2007, ko se je upokojil. Z različnimi umetniškimi vodji in oprtostjo na kadrovsko samozadostnost igralcev pa je skrbel za razvoj tega gledališča do svoje upokojitve. Pod njegovim vodstvom so v veliki meri obnovili gledališko hišo. V vmesnem času se je strokovno izpopolnjeval in spoznaval takrat malo znane zahodne kulture z obiskovanjem gledaliških predstav in drugih kulturnih institucij v Parizu (1974) in Londonu (1975). 1992 je s tedanjim umetniškim vodjem Blažem Lukanom podprl idejo dramskega igralca Marjana Bačka o ustanovitvi festivala Dnevi komedije.

Za SLG Celje je odigral 83 vlog, mdr.: Bob (Peter Shaffer: Zasebno uho, 1966), Kadivec (Ivan Cankar: Za narodov blagor, 1966), Soprog (Fay in Michael Kanin: Rashomon, 1966), Falstaff (William Shakespeare: Vesele žene Windsdorske, 1969), Paul Bratter (Neil Simon: Bosa v parku, 1969), Šlak (Janez Žmavc: Domača naloga na potepu, 1971), Smuk Klobuk (Leopold Suhodolčan: Figole fagole, 1972), Haimon (Sofokles: Antigona, 1973), Pavliha (Janez Žmavc: Pavliha in malo čez les, 1974), komisar (Ferdo Kozak: Kralj Matjaž, 1975), odgovorni urednik (Dušan Jovanović: Igrajte tumor v glavi, 1976), cerkovnik (Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski, 1976), fant (Pavle Lužan: Zlati časi, lepi krasi, 1977), vodja grupe (10 vlog) (Anonimus: Mojster Arden, 1979), Koviel (Molière, Žlahtni meščan, 1981), kralj Matjaž (Alenka Goljevšček: Kralj Matjaž, kako se imaš, 1981), komercialni direktor (Miloš Mikeln: Mor. Pol. Kvalif. Tov. Gubca, 1983), Don Cézar (Victor Hugo, Ruy Blas, 1984), Murina (Ivo Brešan: Slavnostna večerja v pogrebnem podjetju, 1985), Shirki-Plirki (Erik Vos: Plešoči osliček, 1985), Romain Turnel (Georges Feydeau: Bolha v ušesu, 1985). Gledališke vloge je odigral še v Gimnaziji Celje: Mascarille (Molière, Smešne precioze – v francoščini, 1966); Amaterskem gledališču Celje: Friderik (Oton Župančič: Veronika Deseniška, 1968); Grupi Poetika: Glumač – več vlog (Hans Christian Andersen: Štiri krat štiri, 1975); SNG Mariboru: Parmenij (Fernando de Rojas: Celestina, 1984); Gledališču Dva obraza Celje: G. Hochkraut (Georges Feydeau: Maček v žaklju, 1995), Direktor (Alfons Kumer: Trojka, trojkica, 2000); KUD Svoboda Žalec: Baron Naletel (Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi, 1988); ZKŠT Žalec: G. Homan (Radovan Gobec: Hmeljska princesa – opereta, 2005); ZPU Celje: Klopčič (William Shakespeare: Sen kresne noči, 2008) in KUD Zarja Trnovlje: Herman II. (Miha Alujevič: Celjski knezi – Skrivnost gradu Ojstrica, 2011).

Zaigral je v sedmih filmih, mdr.: Das Serbische Mädchen (režija Peter Sehr, Viba film in NN, 1991), Heretik (režija Andrej Stojan, Viba film in RTV Ljubljana, 1986), Veselo gostivanje (režija France Štiglic, Viba film Ljubljana, 1984), Nasvidenje v naslednji vojni (režija Živojin Pavlović, Viba film in Vesna film Ljubljana, 1980), Praznovanje pomladi (režija France Štiglic, Viba film Ljubljana, 1978). Nastopil je tudi v osmih manjših televizijskih vlogah na TVS, mdr. ing. Valič (Aleksandar Marodić: Vsakdanja zgodba, 1964), Pibernik (Aleksandar Marodić: Krajevna skupnost 2, 1981) in Pibernik (Aleksandar Marodić: Krajevna skupnost 3, 1983). Za Amatersko gledališče Železar Štore je priredil in režiral Cankarjevo delo Kralj na Betajnovi (1978).

Med leti 1989 in 2006 je bil svetnik v Mestni občini Celje. 2002 je prejel srebrni grb Mestne občine Celje, leto kasneje pa naziv vitez reda akademskih palm s strani Vlade Republike Francije za organizacijo Frankofonskih dnevov v SLG Celje.

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, vprašalnik za SBL.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • http://www.slg-ce.si/index.php?page=dnevi-komedije (september 2011).
  • http://www.vollfilm.com/de_DE/actor/borut-alujevic (september 2011).
  • http://www.film-center.si/index.php?module=fdb&op=people&peopleID=35 (september 2011).
  • http://www.veza.sigledal.org/prispevki/radi-gledamo-komedije-in-radi-se-smejimo-a-predvsem-se-radi-smejimo-drugim (september 2011).
  • http://www.veza.sigledal.org/prispevki/teater-je-prostor-kjer-naj-bi-vsak-izmed-nas-na%C5%A1el-nekaj-zase (september 2011).
Meden, Ahac: Alujevič, Borut (1942–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1000360/#novi-slovenski-biografski-leksikon (22. oktober 2018). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 1. zv. A. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine