Novi Slovenski biografski leksikon

Do 1941 je Ajdič živel v Fojnici, nato v Koprivnici (Hrvaška), kjer je pri redovnicah dobil prvi glasbeni pouk. 1951 se je družina preselila v Maribor, kjer je ob rednem šolanju obiskoval nižjo in nato srednjo glasbeno šolo (klarinet). V Ljubljani je študiral na Akademiji za glasbo na oddelku za pihala klarinet (Miha Gunzek) in ga končal na višji stopnji. Študij je prekinil, se poročil in odšel na služenje vojaškega roka v Kumanovo (Makedonija) 1964–65. Po povratku je končal študij klarineta in 1968 diplomiral. Nato je vpisal še študij kompozicije (1969–76) pri Urošu Kreku. Že med študijem je učil klarinet na Glasbeni šoli Franca Šturma v Ljubljani in igral klarinet v Godbi milice (1961–64). Po preselitvi v Kranj je učil na Osnovni šoli Simona Jenka (1965–73). V obdobju 1973–83 je bil ravnatelj Glasbene šole v Kranju. Med 1983 in 1990 je bil zaposlen v DZS v Ljubljani pri prodaji glasbenih edicij ter bil aktiven v Zvezi društev glasbenih pedagogov Slovenije in stanovskem Društvu slovenskih skladateljev. V tem času je aktivno sodeloval pri ustanavljanju Slovenske glasbene šole v Celovcu. Med 1990 in 2002 je bil samostojni podjetnik in lastnik Glasbenega ateljeja v Kranju. Upokojil se je 2002. Od tedaj živi v Kranju.

Prve skladbe so nastale že v petdesetih letih kot učni pripomoček za razne glasbene instrumente. Za popevko Oprosti mi je na Slovenski popevki v Ljubljani 1966 prejel tretjo nagrado strokovne komisije. Opogumljen je začel pisati za razne instrumente, komorne in orkestralne skladbe, koncerte, simfonije, kantato Ravensbrück, opero Brata. Za svoja dela je prejel vrsto nagrad. Za kantato Ravensbrück je 1983 prejel Nagrado vstaje slovenskega naroda in Prešernovo nagrado za Gorenjsko, 1984 pa še Nagrado 4. julij v Beogradu; za svojo 2. simfonijo Okno duše je dobil Župančičevo nagrado (1994) in za 3. simfonijo nagrado Prešernovega sklada (1997). Priznanje za izredne dosežke na kulturnem področju mu je 1998 podelilo Slovensko društvo Edinost v Pliberku, za simfonični opus pa mu je Društvo slovenskih skladateljev 2009 podelilo Kozinovo nagrado.

Dela

Vokalna dela

  • Taborišče Ravensbrück, Ljubljana, 1980 (kantata za dva mešana zbora, recitatorja in simfonični orkester, Ed. DSS 1001).
  • Brata, 2002 (opera, libreto Marko Selan).

Pesmi z instrumentalno spremljavo

  • Oprosti mi, 1966 (besedilo Katja Špur).
  • Nežne rože, 1967 (besedilo Franc Nič).
  • Včasih, 1968 (besedilo Jože Humer).
  • Toliko besed, 1977 (besedilo Katja Špur).
  • Premišljevanje, 1986 (besedilo Srečko Kosovel).

Mešani zbori

  • Popotnik, 1970 (besedilo Pavel Lužan,).
  • Bijo nas, 1978 (besedilo Katja Špur).
  • Noč, 1982 (besedilo Tone Seliškar).
  • Orionoko, 1983 (besedilo Pablo Neruda).
  • Vem, da pride dan, 1984 (besedilo Rabindranath Tagore).

Orkestrska dela

  • Fantazija, 1971 (Ed. DSS 1060).
  • Vizija barv, Ljubljana, 1972 (Ed. DSS 1061).
  • Adagio lamentoso, Ljubljana, 1975 (za flavto, klarinet in simfonični orkester, Ed. DSS 1062).
  • Koncertantna glasba, Ljubljana, 1978 (za rog in orkester, Ed. DSS 875).
  • Fatamorgama, Ljubljana, 1984 (Ed. DSS 1145).
  • Adagio, 1985 (za klarinet in godala).
  • 1. simfonija, Ljubljana, 1986 (Ed. DSS 1171).
  • Serenada, Ljubljana, 1988 (za oboo in orkester, Ed. DSS 1229).
  • Beg, 1988 (za pihalni orkester).
  • Koncert za klavir in orkester, Ljubljana, 1988 (Ed. DSS 1225).
  • 2. simfonija. Okno duše, 1994.
  • Koncert za violino in orkester, 1995.
  • 3. simfonija, 1997 (za tolkala).
  • Pričakovanja, 2000 (tudi priredba za pihalni orkester).
  • Rapsodija, 2004 (za trobento in orkester).
  • Valovanja, 2007 (za komorni orkester).
  • Koncert za trobento in orkester, 2011.

Klavirska dela

  • Preludij, 1969.
  • Trenutki, 1971.

Komorna dela

  • Pihalni kvartet, Ljubljana, 1971 (Ed. DSS 1063).
  • Solo de Concours, Ljubljana, 1973 (za klarinet in klavir, Ed. DSS 683).
  • Pihalni kvintet, Ljubljana, 1974 (Ed. DSS 1064).
  • Pastirska pesem, Ljubljana, 1978 (za klarinet in klavir, Ed. DSS 957).
  • Pihalni trio, Ljubljana, 1979 (Ed. DSS 984).
  • Zvočni pejsaž, Ljubljana, 1980 (za flavto solo, Ed. DSS 1177).
  • Občutja, Ljubljana, 1981 (za trobento in klavir, Ed. DSS 1007).
  • Fatamorgana, Ljubljana, 1981 (za trombon in klavir, Ed. DSS 1031).
  • Pesem predmestja, 1983 (za klarinet solo).
  • Andante, 1983 (za klarinet in klavir).
  • Med kapniki, Ljubljana, 1983 (za klarinet in klavir, Ed. DSS 1115).
  • Solo, 1985 (za klarinet).
  • Chorus, 1989 (za tolkala a 3 in alt saksofon).
  • Nedokončana pesem, 2002 (za flavto in harfo).
  • Concertino, 2002 (za marimbo, godala in ritmično spremljavo).
  • Evterpa, 2004 (za violino in klavir).
  • Klarinet color, 2006 (za tri klarinete).
  • Impresije, 2007 (za trobento, pozavno in orgle).
  • Pokrajina, 2007 (za klarinet, violino, violončelo in klavir).
  • Občutja št.2, 2011 (za trobento in klavir).

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, vprašalnik za SBL.
  • Leksikon jugoslavenske muzike, Zagreb, 1984.
  • http://www.dss.si/ajdic-alojz.html (april 2013).
Kuret, Primož: Ajdič, Alojz (1939–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1000260/#novi-slovenski-biografski-leksikon (19. februar 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 1. zv. A. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine