Primorski slovenski biografski leksikon

WERDEN(M)BERG (VERDEM(N)BERG), gor. plemiška druž. Izhaja iz druž. Ve(a)rda (Werda) de Olivis, po izvoru iz Gandrije pri Luganskem jezeru v it. Švici (Canton Ticino). Njeni pripadniki so bivali tudi v lombardskem mestu Como. Od tam se je Giovanni Nicas(s)io Verda de Olivis proti koncu 15. stol. preselil v Gor. in se tam poročil z grofično Renato iz gor. plemiške druž. Kronschal, ki mu je dala dva sinova. Od teh je bil Janez Krstnik (r. 1582 v Gor., u. 15. sept. 1648 na Dunaju) izredno nadarjen. V kratkem času je dokončal pravne študije in se začel uveljavljati v javnem življenju. Ob poroki nadvojvode Ferdinanda (1600) je spremljal v Gradec grofa Ivana Marija Coroninija (PSBL I, 196) in se izkazal kot pravni izvedenec, govornik in diplomat. Nadvojvoda mu je poveril službo general. iztirjevalca (fiscale) najprej za gor. grofijo, nato za Štajersko. J. K. se je v tej službi odlično izkazal in nadvojvoda ga je povzdignil v osebnega tajnika in svetnika. 1616 se je J. K. poročil s sestro grofa Coroninija Katarino in 9. jun. 1620 je bil sprejet med gor. patricije z bratom Petrom, ki je bil doktor filozofije in zdravnik. Ko je nadvojvoda postal ces. (Ferdinand II. 1619–1637), je bil J. K. povzdignjen 25. febr. 1623 z bratom v baronski stan s predikatom de Verdenberg, 7. nov. 1630 pa v grofovski stan in njegovo gospostvo Namiest na Moravskem je postalo grofija. Po 1620 je kupil številna gospostva, gradove in posestva na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Moravskem, med katerimi naj omenimo gospostvi Križ-Mekinje (1620?), ki je bilo prej last grofov Thurn (PSBL IV, 38-43) in Zgornje Perovo (1629) v okolici Kamnika ter gospostvo Graveneggh (Graveneck) na Štajerskem (1626). Na Dunaju je sezidal palačo, ki je pozneje prešla v last knezov Schwarzenberg. Ces. mu je podelil tudi službo tajnega dvor. svetnika in komornika zlatega ključa ter dedno službo dvornika (1626) in velikega mojstra palice (1632) za Gor. grofijo. J. K. je namenil del svojega bogastva javnim in verskim ustanovam, še posebej gradnji cerkva, molilnic, kapelic in samostanov. V Gor. si je pridobil skupaj z ženo Katarino velike zasluge za gradnjo c. na Kostanjevici in za ustanovitev prvega sem., ki so ga vodili jezuiti. Novemu sem. sta ugledna meščana podarila 25. mar. 1629 hišo z vrtom nedaleč od c. sv. Ivana, precej zemlje v Vilešu in Solkanu in 12.000 gold., ki so pozneje narasli na 20.000. Z dohodki so lahko jezuiti vzdrževali 24 dijakov. Zavod je lepo uspeval, število učencev je raslo, nato so se dijaki 1634 preselili v hišo druž. Sem(b)ler (PSBL III, 334–35), v kateri je danes gor. drž. knjižnica. To sem. (Seminarium Werdembergicum) je prvi zametek gor. malega sem. in je bilo uradno ustanovljeno 2. maja 1636. Po smrti ces. Ferdinanda II. je bil J. K. še nekaj časa osebni svetnik njegovega sina Ferdinanda III., nato pa se je počasi umaknil iz javnega življenja. Pokopan je v dunajski c. sv. Mihaela, kjer si je dal že nekaj let pred smrtjo postaviti spomenik in spominsko tablo. Njegov sin Ferdinand Leopold je bil sodnik in ni imel potomcev moškega spola, zato je z njim veja izumrla. Janez Filip, zadnji predstavnik veje, ki se je začela z J. K-ovim bratom Petrom, je u. v Brnu 19. apr. 1733.

Prim.: R. Coronini, Fasti Goriziani (prev. L. Da Ponte), Gor. 1780, 14–15, 60–61; Morelli II-III, pass.; G. D. Della Bona, Tentativo di raccogliere sotto forma di un lessico patrio..., Gor. 18.. (ms. Bibl. Civ. di Gor.); Kociancic, Hist. Sem.; A. Jacobi, La nobiltà goriziana, Gor. 1924 (ms. Bibl. Civ. di Gor.); Isti, Giovanni Battista Conte di Verdenberg v Bollettino Storico della Svizzera Italiana, Serie II, Anno II (1927), 1, 6–11; Nadšk. sem. v Gor. ob petdesetletnici ustanovitve 1912–1962, Gor. 1963, 10–11; F. Spessot, Seminario Verdenbergico dei Gesuiti. Storia. 1615–1773 v Le istituzioni gesuitiche a Gor., Gor. 1969; D. Butkovič, Malo sem. – sedež slov. š. v IzvGor, Gor. 1985, 21–29.

Vh

Vetrih, Jožko: Werdenberg. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi952670/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (10. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 17. snopič Velikonja - Zemljak, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1991.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine