Primorski slovenski biografski leksikon

UŠAJ, družina obmejnega stražnika Valentina in Marije Velikonja, ki se je 1910 naselila na Rafutu (Pristavi) v Gor. Štirje izmed šestih otrok so bili polit. delavci (bratje Ciril, Venceslav in Božidar ter sestra Polda) in so se v ilegalno komun. gibanje vključili v dvajsetih letih. Pri E-evih so tiskali glasilo KPI Delo in druge tiske (na njihovi hiši vzidana spominska plošča).

Božidar U. (r. 3. nov. 1903 v Kobaridu, u. 20. mar. 1983 v Šempetru pri Gor.) se je izučil za mehanika in se 1924 zaposlil v tekstilni tovarni v Gor. 1923–24 je bil sekretar komun. mladine za Gor. Kljub bolezni je bil večkrat zaprt in 1928 pred Posebnim sodiščem obsojen na tri leta zapora (preživel ga je v Gor., Rimu, Turi pri Bariju). Po pomilostitvi je bil ponovno obsojen na konifinacijo na otoku Ventotene in v Avellinu. Konec vojne je dočakal v Egiptu. Po vojni je delal polit. na Goriškem.

Venceslav (r. 23. jan. 1906 v Krminu, u. 5. jan. 1983 v Šempetru pri Gor.) se je izučil za čevljarja, nato tudi za mehanika. Opravljal je večerne obrtne š. in 1931 obiskoval Leninsko š. v Moskvi. V polit. življenje se je vključil kot član komun. mladine za gor. okrožje. 1926 je postal član KPI. 1929 je emigriral v Jslo, od tam pa v Francijo, kjer je delal v vrstah KPI. V začetku 1930 je bil aretiran, obsojen na zaporno kazen in izgnan iz Francije. Začasno je živel v Belgiji in Luksemburgu, nato pa v SZ, od koder se je vrnil domov 1931. Tu so ga it. oblasti aretirale in je bil 7. jun. 1932 pred Posebnim sodiščem obsojen na 12 let zapora. Bil je pomiloščen in 17. jul. 1935 ponovno zaprt in interniran (Ventotene, Tremiti, Monteforte itd.). Nov. 1943 je prišel iz konfinazije in se v Bariju priključil prvi prekomorski partiz. brigadi. Prišel je na jsl. tla, kjer je bil borec 3. krajiške brigade in brigade Garibaldi-Italia. Po vojni je delal na Gor. 1948 je bil ob resoluciji informbiroja izključen iz KPS (čez deset let je bil znova sprejet v članstvo). Ilegalno ime Omega.

Ciril (r. 5. apr. 1908 v Volčah, živi v Kopru) se je izučil za trgov. pomočnika. Med 1935–37 je obiskoval polit. š. na komun. U za narodne manjšine zahoda v Moskvi, nato en letnik Leninske š. in artilerijsko š. v Harkovu. Kot brata je tudi C. delal v mladin. komun. gibanju. Ker ni dobil dela po vrnitvi od vojakov, je zbežal z bratom Venceslavom v Jslo, nato v Francijo, kjer je delal v organih KPI. Sept. 1935 je odpotoval v SZ, od koder se je vrnil v Francijo apr. 1937. Od tu je šel v Španijo, kjer se je boril v internacionalni brigadi A. Gramsci (apr. 1938 je postal komandir artilerijske baterije). Od febr. 1939 je bil v taborišču Saint Cyprien in Gours v Franciji. Nato je zbežal v Pariz, kjer je delal v franc. odporniškem gibanju. Sodeloval je pri osvobajanju Pariza, apr. 1945 pa se je boril v Piemontu. Po vojni je polit. delal na Gor. Od 1946 živi v Kopru. Tudi C. je bil ob resoluciji informbiroja izključen iz KPS (kasneje je bil vanjo ponovno sprejet). Ilegalno ime Pietro Baloni.

Polda (r. 8. mar. 1910 v Gor., živi v Lj.) je bila tekstilna delavka. V polit. delo so jo vključili bratje. 1927 je bila zaprta zaradi sodelovanja v komun. organizaciji Rdeča pomoč. 1. dec. 1930 je emigrirala v Jslo. 1932 je bila zaprta in postavljena pred Posebno sodišče za zaščito države, vendar je bila zaradi pomanjkanja dokazov oproščena. Poslej je živela v Beogradu. Sredi dec. 1935 je odšla v Francijo, kjer je delala v antifaš. organizacijah do aretacije (16. mar. 1940). Apr. 1941 so jo franc. oblasti izročile It., zaradi bolezni so jo iz zapora izpustili. Nato je spremljala brata Božidarja v internacijo (Avellino) in v It. ostala do jan. 1944, ko je odšla v Bari, kjer je delala kot bolničarka v angleški bolnišnici v Barletti, nato je bila bolničarka v partiz. bolnišnici v Zadru in nazadnje ob osvoboditvi v trž. voj. bolnišnici. Jan. 1946 je odpotovala v soprogu Stanetu Vilharju (gl. čl.) v Pariz in se mar. 1947 vrnila v Bgd.

Prim.: Podatki arhiva ZKS-SDP Lj.; Sbornik srečanja aktivista jugoslavenskog radničkog pokreta 1917-1927, knjiga 1, Bgd 1960, 319–20; S. Vilhar-A. Klun, Prva in druga prekomorska brigada, Nova Gor. 1967, pass.; PrimN 29. mar. 1983; 19. apr. 1988; PDk 3. apr. 1983; Komunist 6. nov. 1983; N. Kraigher, PrimSreč 106-107/1990, 314-15; M. Kacin-Wohinz, Prvi antifašizem v Evropi. Primorska 1925-1935, Koper, 1990, pass.

Plah.

Plahuta, Slavica: Ušaj. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi951250/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (12. junij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine