Primorski slovenski biografski leksikon
SANTACROCE, skupno ime za vrsto slikarjev beneške šole 15. in 16. stol., ki izhajajo z Bergmaškega, a niso vsi člani iste družine. Za Girolama da S. in njegovega sina Francesca da S., ki sta ožje povezana s Koprom in Istro, so nekateri sklepali, da morda izvirata iz Sv. Križa pri Trstu. Girolamo da S., r. okoli 1480, u. kmalu po 9. jul. 1556, je bil spočetka učenec in pomočnik Gentila Bellinija, po njegovi smrti pa je delal kot pomočnik pri Giovanniju Belliniju. Kvalitete, kakršno izpričujejo Girolamova zgodnja dela iz začetka 16. stol., slikar pozneje ni več dosegel. Od 1520 dalje je izdeloval obrtniško sicer solidne, a kompozicijsko precej enolične oltarne slike za cerkve v okolici Benetk, na Bergamaškem, v Istri, Dalmaciji in v Apuliji. Med njegovimi slikami, ki so se ohranile pri nas, je signirana le tista v ž. c. v Izoli, ki predstavlja Marijo z otrokom in svetnikoma (Hieronimo da Santacroce P. MDXXXVII). Veliko podobo Marije z otrokom in štirimi svetnicami hrani Pokraj. muzej v Kopru. Precej bolj interesantno je bilo izgubljeno Objokovanje iz cerkve sv. Ane v Kopru, pri katerem se je Girolamo oprl na tri različne variante tega motiva, ki jih je naslikal Marco Bassaiti. V isti cerkvi sta bili nekoč tudi sliki sv. Joahima in sv. Ane, za kateri T. Brejc meni, da je prva Girolamovo delo, medtem ko je druga stilno bliže izdelkom njegovega sina Francesca da S., r. okoli 1515, u. 1584. Slednji, ki je sodeloval pri očetovih poznejših delih, je zapustil vrsto slik v Dalmaciji, pri nas pa mu je G. Fiocco pripisal štiri manjše izgubljene slike, ki naj bi predstavljale predelo Girolamovemu Objokovanju iz cerkve sv. Ane v Kopru. K težavni delitvi opusov očeta in sina so mnogo prispevale študije K. Prijatelja in C. Fiskoviča – boljša dela, ki so jih sprva pripisovali Francescu, so zdaj praviloma vrnjena Girolamu. Za Francescove slike je značilen izredno okoren slog, ki ga ne more spremeniti ponavljanje Girolamovih kompozicij, nasprotno pa Girolamo ves čas ohranja mehkejši način slikanja, ki si ga je pridobil v mladosti pod vplivom »giorgionizma«.
Prim.: G. Fiocco, I pittori da Santacroce, L'arte, XIX, 1916, 179 ss.; Thieme - Becker XXIX, 422–23 (starejša literatura!); ELI) 4, Zgb 1966, 161–62; K. Prijatelj, Le opere di Girolamo e Francesco da Santacroce in Dalmazia, Arte Lombarda, XII, 1967, 55–66; Tomaž Brejc, Slikarstvo od 15. do 19. stol. na slovenski obali, Koper 1983, 33–37, 107, 121–22, 169, (si. 15, 16, 17).
B. Ur.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine