Primorski slovenski biografski leksikon

Marenzi, davna plemiška družina iz Lombardije. Aloysus de M. se je 1489 preselil v Trst, bil takoj sprejet med mestno plemstvo. Preštevilni člani te družine so zasedli odlična mesta v mestni upravi. 15. sept. 1654 sta bila Lodovico Antonio M., tedaj namestnik kapetana tržaškega gradu, in Antonio Giorgio M., tedaj trž. škof, imenovana barona Sv. rim. cesarstva z naslovom »von Marenzfeld und Schönegg«. – Antonio Giorgio, r. 20. sept. 1596 v Trstu, u. 22. okt. 1662 prav tam. Oče Nicolaus Anton. Dr. filozofije se je kot vdovec odločil za duhovski stan, postal 1628 ces. vikar v Ogleju, 1630 stolni kanonik v Trstu, kmalu zatem generalni vikar ces. vojske za tridesetletne vojne, ces. poslanec v Rimu, tržaški svetnik, škof v Pedeni (1638–46) in Trstu (1646–62). Ko je 1634 odstopil od mesta prefekta bratovščine Brezmadežnega spočetja v Trstu (ustanovljene 1632), je sobratom razdelil »knjige, tiskane v Ljubljani, v kranjskem jeziku«; dejstvo kaže, kako je tržaški patricijat poznal in cenil slov. protestantske – knjige. – Lodovico Antonio, r. 16. jan. 1652 v Tr., u. 26. jan. 1723 tam. Oče Gabriele Giovanni, mati Giustina de Capuano. Tržaški patricij, sodnik, in mestni rektor, 1687 ravn. zastavljalnice Monte di Pietà, član kranjskih, goriških in štajerskih stanov. Oženil se je z Mario Isabello Coraduzzi in s to poroko pridobil nekaj Coraduzzijevih posesti k svojim že številnim zemljiškim posestvom na Slov. (Hrušica, Lož, Račice, Podgrad, Lupoglav, Starod, Materija itd.) in solinam v Žavljah in Piranu. Umel je slovenski in rabil v svoji ital. korespondenci tudi slov. tehnično terminologijo. – Maria Isabella, r. 14. mar. 1665 v Lj., u. 29. maja 1704 (v Trstu?). Oče baron Francesco Enrico Coraduzzi (Caraduzzi), mati baronica Ester Maximiliana von Brückenthal (Prückenthal, Prigenthal). Očeta je zgubila 1667, mlada leta preživela pretežno na gradu Hallerstein v Koči vasi pri Ložu. Morda jo je učil cerkniški župnik Gregor Črvič. 31. mar. 1686 se je v Ložu omožila z baronom Lodovicom Antoniom M. ter se preselila v Trst, od koder si je z materjo dopisovala v slovenščini; prejemala je slov. pisma od številnih ljudi v Koči vasi, Ložu in menda tudi v Čabru. (Njena tri ohranjena slov. pisma veljajo za najstarejša datirana slov. pisma in izdajajo precej kulturen in lep jezik. Njen prvorojenec Gabriele Francesco Paolo (Gabrijele v korespondenci z materjo) je postal pomemben v trž. zgodovini.

Prim.: Auszug aus der Geschiehte der Farmlie Marenzi, Görz 1893; P. Covre, Bergamaschi a Trieste, Tr. 1977; P. Merkù, Slovenska plemiška pisma, Tr. 1980, in Zasebna slovenščina v 17. stoletju, v SR 1982, 121–49; A. Tribel, Una passeggiata a Trieste, Tr. 1884, 239; sporočila prof. J. Koruza iz Lj. in P. Covreja v Trstu.

Merku, Pavle: Marenzi. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi923000/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (18. maj 2022). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 9. snopič Križnič - Martelanc, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1983.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine