Novi Slovenski biografski leksikon

BOMBASI (Bombagio, Bombasch, Bombasio, Wombasch), družina kamnosekov

Francesco Bombasi (r. okoli 1654, Benetke, Italija; u. 25. 2. 1714, Ljubljana) je pri enajstih letih (1665) za sedem let stopil v uk k beneškemu arhitektu Alessandru Tremignonu. 1695 je dokumentiran v Krminu (Cormons, Italija). 1699 je prišel v Ljubljano in dobil od magistrata začasno dovoljenje za opravljanje obrti do pridobitve statusa meščana; ljubljanski meščan je postal 1702. Do 1709 je opravljal obrtniška dela za novo stolnico (tlake, baze pilastrov, portale, okenske okvirje, balustrade empor), pri čemer se je izkazal tudi kot arhitekt, saj je bila po njegovem načrtu izvedena členitev zunanjščine z dorskimi in toskanskimi pilastri. 1706 je naredil štirideset čevljev (dvanajst metrov) visok slavolok, ki ga je mesto postavilo za slovesnost ob posvetitvi stolnice 1707 na Novem trgu v Ljubljani. 1707 je izdelal antependij za oltar Štirih evangelistov v podružnični cerkvi sv. Krištofa. Od 1708 je izvrševal kamnoseška dela za novo stavbo semenišča, 1711 je sodeloval pri popravilih starega rotovža, od 1711 je delal kamnoseško opremo za novo cerkev na Dobrovi, ki ponavlja rimsko-baročne forme ljubljanske stolnice.

Francescov sin Luigi Bombasi (Alojzij Anton Bombasi, v virih pogosto tudi Ludvik; r. ?; u. med 29. 1. in 16. 2. 1750, ?) je po očetovi smrti prevzel delavnico; ljubljanski meščan je postal 1716. Nadaljeval je očetove posle pri ljubljanskem semenišču in na Dobrovi. 1717–18 je skupaj z Luko Mislejem izdelal slope v pritličju novega rotovža in glavni rotovški portal, 1736 je tam naredil še portal gledališke sobe. Delal je za uršulinsko cerkev, 1726–27 je opremil novo cerkev v Komendi (sedem portalov in lavabo), 1739 je izdelal tlak za diskalceatsko cerkev, 1742 je v sodelovanju s Francem Grumnikom izklesal kakovostne okenske okvirje in portal hotela Pri divjem možu (»Bidlmon«, Ciril-Metodov trg 21), 1743–44 je opravil kamnoseška dela za cerkev na Rožniku. Njegovo umetnostno najbolj ambiciozno delo je veliki oltar v župnijski cerkvi v Radovljici, postavljen 1713; pripisana sta mu tudi stranska oltarja iz 1736 oz. 1737 na Limbarski gori.

Luigijev sin Carlo Bombasi (r. 30. 10. 1720, Ljubljana; u. konec 1756) je postal ljubljanski meščan po očetovi smrti 1750. Za nekdanjo frančiškansko cerkev na Vodnikovem trgu je 1747 naredil prižnico (ohranjena v župnijski cerkvi sv. Petra v Ljubljani), 1748 pa tlak v prezbiteriju, oltarne stopnice in menzo; slednja od 1790 služi kot menza velikega oltarja v župnijski cerkvi sv. Kancijana v Kranju. Carlova vdova Terezija se je 1757 poročila s kamnosekom Antonom Fritschem iz Hainburga v Spodnji Avstriji, s čimer se je Bombasijeva ljubljanska delavnica končala.

Drugi Luigijev sin Antonio Bombasio (r. 26. 9. 1722 kot Anton Mihael ali 7. 7. 1729 kot Anton Fortunat, Ljubljana; u. ?) se je 1749 v Mariboru poročil z vdovo kiparja Matije Weniga. V mestu je dokumentiran do 1772. 1769 je dobil plačilo za delo v cerkvi sv. Jožefa na Studencih in v župnijski cerkvi sv. Petra v Malečniku.

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, družinska mapa.
  • NŠAL, krstne, poročne in mrliške matice župnije Ljubljana – Sv. Peter.
  • ZAL, mestni sodni in računski protokoli.
  • SBL.
  • Likovna enciklopedija Jugoslavije, 1, Zagreb, 1984.
  • Allgemeines Künstlerlexikon : die Bildenden Künstler aller Zeiten und Völker, 12, München - Lepzig, 1996.
  • Viktor Steska: Ljubljanski baročni kiparji, Zbornik za umetnostno zgodovino, 5, 1925, 89–96.
  • Melita Stele: Ljubljansko baročno kiparstvo v kamnu, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 4, 1957, 59–60.
  • Blaž Resman: Barok v kamnu : ljubljansko kamnoseštvo in kiparstvo v kamnu od Mihaela Kuše do Francesca Robbe, Ljubljana, 1995.
  • Blaž Resman: Oltarna oprema in plastika v cerkvi Marijinega oznanjenja, Frančiškani v Ljubljani : Samostan, cerkev in župnija Marijinega oznanjenja, Ljubljana, 2000.
  • Helena Seražin: Goriške in gradiščanske stavbarske delavnice v 18. stoletju, Vita artis perennis : ob osemdesetletnici akademika Emilijana Cevca, Ljubljana, 2000, 398.
  • Nataša Polajnar Frelih: Baročni črni oltarji ljubljanskih kamnoseških delavnic, Stična, 2001.
  • Blaž Resman: Uršulinski samostan in cerkev v Ljubljani, Tristo let ljubljanskih uršulink : zgodovina samostana, njegovih šol in kulturnih dejavnosti, Ljubljana, 2002, 50.
  • Janez Gregor Dolničar: Zgodovina ljubljanske stolne cerkve : Ljubljana 1701–1714, Ljubljana, 2003.
  • Helena Seražin, Matej Klemenčič: I contratti di garzonato degli scultori, lapicidi e intagliatori veneziani (III), Acta historiae artis Slovenica, 9, 2004, 191.
  • Blaž Resman: Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja na Dobrovi, Marija v leščevju : Dobrova pri Ljubljani, Ljubljana, 2015.
Resman, Blaž: Bombasi. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi1019790/#novi-slovenski-biografski-leksikon (13. november 2018). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine