Novi Slovenski biografski leksikon

BORN, baroni, plemiška in podjetniška družina.

Prvi član družine Born na Slovenskem je bil Julij Born(1840–97), ki je izhajal iz nemško-pruskega prostora. Rodil se je 1840 v mestu Babimost na današnjem Poljskem. V Berlinu se je ukvarjal z bančništvom in podjetništvom. Kot direktor železnice Berlin–Stettin (Szczecin) je bil odlikovan z redom železne krone II. stopnje in na tej podlagi 1880 povzdignjen v dedni baronski stan. Specializiral se je tudi za sanacijo gospodarskih podjetij v težavah in ta dejavnost ga je pripeljala na Kranjsko, kjer je pomagal pri reševanju Kranjske industrijske družbe. Od družbe je 1891 kupil velik del njene tržiške posesti v katastrskih občinah Sv. Ana, Sv. Katarina, Bistrica pri Tržiču in tudi v Tržiču.

Kmalu zatem je pridobil tudi posest v Puterhofu, ki so jo v glavnem sestavljali gozdovi. 1893–95 je dal tam postaviti gradič Puterhof; ime je bilo po izročilu povzeto po kmetiji, ki naj bi stala na tem kraju. Do tod in do svojih gozdov je dal zgraditi gozdne poti in 1895 tudi cesto skozi predor v Dovžanovi soteski (na to spominja v steno vzidana spominska plošča), ki še danes povezuje Jelendol s Tržičem. Ob cesti, imenovani Dovžanka, je dal postaviti električno centralo, številna gospodarska poslopja, žago za predelavo lesa, hiše za vrtnarja, upravitelja, svoje delavce na žagi in lovce, položil pa je tudi ozkotirno železnico za prevoz lesa v dolino. V Jelendolu si je dal ograditi lovišče in kot velik ljubitelj lova naselil trop kozorogov.

Umrl je po padcu s konja v začetku 1897 v Brightonu v Angliji. Njegovo truplo so upepelili v Hamburgu in ga shranili v družinskem mavzoleju, zgrajenem nad gradičem Puterhof.

Julij baron Born je imel z Elise Blachstein (1853–1930) tri otroke. Najstarejši sin Friderik (1873–1944) je bil uradno graščak pri Sv. Ani na Ljubelju. V svoji tamkajšnji vili, t. i. višinskem zdravilišču je sprejemal goste iz premožnejših slojev. Tako kot oče je bil lastnik rudnika v Podljubelju. Iz njegovega zakona s Štefanijo Gajáry de Miske et Csertő (1877–1970) izvira madžarska linija Bornov. Njen zadnji moški predstavnik in hkrati zadnji moški potomec baronov Born je András (r. 1946), doktor prava in političnih ved ter odvetnik v Budimpešti.

Drugi Julijev sin Karel (1876–1957) je podedoval Puterhof (Sv. Katarino). V začetku druge svetovne vojne je nacistična oblast družini Born očitala judovsko poreklo in Puterhof zaplenila. Karel je z družino zbežal, gradič pa so 1944 požgali (verjetno partizani), po 1945 pa so ga znova pozidali v stanovanjski kompleks za delavce v tem revirju. V devetdesetih letih 20. stoletja so tri Karlove hčere vložile zahtevek za vrnitev premoženja, zato je danes velik del tržiških gozdov v lasti družine Born oz. njenih dedičev.

Viri in literatura

  • ES.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Gothaisches genealogisches Taschenbuch der freiherrlichen Häuser (Gotha), 67, 1917, 90–91.
  • Stane Granda: Smrt v Brightonu, kremiranje v Hamburgu, pokop v Tržiču, Slovenska kronika XIX. stoletja, 3. knjiga, 1884–1899, Ljubljana, 2003, 266–267.
  • Tita Porenta: Zgodba o Bornovih 1891–1944–2005, Tržič, 2005 (spremno besedilo ob razstavi).
  • Mariano Rugále, Miha Preinfalk: Blagoslovljeni in prekleti : plemiške rodbine 19. in 20. stoletja na Slovenskem, Ljubljana, 2010, 29–36.
Preinfalk, Miha: Born, baroni. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi1018990/#novi-slovenski-biografski-leksikon (14. december 2018). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 3. zv. Ble-But. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2018.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine