Primorski slovenski biografski leksikon

ZIDAR Ferdinand - Ferdi, časnikar in politični delavec, r. 13. febr. 1915 v Trstu, kjer živi. Oče Gregor, posestnik in trgovec, mati Ivana Šiškovič, gospodinja. It. osn. š. (1921–26) in it. znanstveni licej v Trstu do 1935, Fak. za polit. vede na U v Firencah do 1941. Pod obtožbo protidrž. dejavnosti v vrstah razpuščene KPI je bil prvič aretiran 1937 v Firencah in obsojen na tri leta konfinacije v kraju Marsiconuovo v Bazilikati z istočasnim odvzemom vojaškega čina rezervnega podporočnika. Po predčasni izpustitvi iz konfinacije 1939 se je vrnil v Firence na U in diplomiral iz polit. ved 1941. Mobiliziran v posebni delavski bataljon v Lombardiji do 8. sept. 1943, se je vrnil v Trst in odšel v partizane v Istrski odred na območje Koper-Buzet. Po ofenzivi okt. 1943 se je vrnil v Trst in delal v mladinski organizaciji »Fronte della Gioventù« in v ured. ilegalnega lista »Il Lavoratore«. V začetku maja 1944 ga je aretirala Collottijeva policija, zaprt je bil v Coroneu v oddelku SS do 20. jun. 1944 in s transportom odpeljan v taborišče Buchenwald, kjer je ostal do konca vojne in nato še tri mesece do avg. 1945. V taborišču je bil član sekretariata KPI in član poveljstva tajne vojaške organizacije ter odgovoren za pomoč it. internirancem, po osvoboditvi v Buchenwaldu je bil do avg. 1945 glavni ured. ciklostiliranega glasila »Italia libera, antifascista« za it. skupino v Buchenwaldu. Po vrnitvi v Trst je bil funkcionar Agitpropa KP STO in vodja redakcije (capo redattore) lista »Il Lavoratore« do jun. 1948, nakar odg. ur. tržaške strani dnevnika »L'Unità« eno leto in potem odg. ur. dežel. strani »L'Unità« do 1965. Po tem letu dopisnik »L'Unità« v Pragi dve leti, nato odpoklican in ponovno poklican v Prago v času »Praške pomladi« kot tajnik Mednar. časnikarske organizacije. V tem svojstvu je ostal do jan. 1971, ko ga je v času po Dubčkovi aretaciji in Husakovem nastopu aretirala tajna policija v Pragi pod obtožbo protidrž. dejavnosti in sodelovanja s polit. emigracijo. Po dveh dneh je bil policijsko izgnan iz ČSSR, se vrnil v It. in delal v ured. »L'Unità« v Benetkah, odgovoren za Veneto, do upokojitve 1976. Vrnil se je v Trst, kjer je še zdaj odg. ur. glasila KPI za Slovence »Delo«. Z. je preds. tržaške in deželne ANED (Zveze bivših deportirancev v nacistična taborišča), član vsedrž. predsedstva ANED in član vsedrž. vodstva ANPPIA (Združenja antifaš. polit. preganjancev) ter podpreds. Mednar. odbora za Buchenwald-Doro. Sodeluje z inštitutom ISDE (Inštitut za preučevanje in dokumentacijo Evropske skupnosti za vzhodne države). Kot predstavnik za It. je sodeloval v mednar. komisiji za dokumentacijo in zgod. pri sestavljanju knjige Buchenwald in pri pisanju knjige Od fašističnega škvadrizma do pokola v Rižarni. Objavljal je članke polit. in družbene vsebine pretežno v it. in tudi v slov. periodičnem in revialnem tisku.

Prim.: Osebne izjave Z.F. piscu j.k. (Korenu) (1991); Knjiga Buchenwald-Mahnung und Verpflichtung, Kongress Verlag, Berlin 1960; Buchenwald – zbornik, zal. Borec, Lj. 1983; Alberto Berti, Viaggio nel pianeta nazista, zal. Franco Angeli, Milan 1989; Buchenwald, gli altri ed io, avtor in založba Gianni Longhetto, Verona 1980; Ciro Manganare, Fausto Pecorari, zal. Riva, Trst 1977; Dallo squadrismo nazista alle stragi della Risiera, zal. Riva in Del Bianco (druga izdaja), Videm (Udine) 1987; Bruno Vasari, La Resistenza nei campi di concentramenti nazisti, zal. ANED, Torino 1990; Milovan Bressan, Tauglich, zal. Svevo, Trst 1987; Student, glasilo češkoslovaške visokošolske zveze, Praga 1968; razni članki v listih Il Lavoratore, L'Unità, Delo (glasilo KPI za Slov.), Triangolo rosso, revija ANED, L'antifascista, revija ANPPIA, Milano Sera, Stassera, Milano, Paese, Rim.

Koren

Koren, Jože: Zidar, Ferdinand. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi953040/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (11. junij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine