Primorski slovenski biografski leksikon

ZADNIK Maks, publicist, zgodovinopisec in raziskovalec zgod. NOB na brkinsko-istrskem, pivškem in kraškem območju, r. 26. jan. 1923 v Pregarju v Brkinih, sedanja obč. Ilir. Bistrica. Oče Franc, mali kmet, mati Jožefa, roj. Zadnik, gospodinja; družina je štela osem članov. Stanuje v Boninih, občina Koper. Na Pregarju je končal 6 razr. it. osn. š. in se istočasno pri teti Mariji Dodič »Jesharici« naučil za silo pisati in brati slovensko. Nadaljevati študijev na kakšni trgov. ali drugi sred. šoli v Trstu mu ni bilo mogoče zaradi revščine, zato je delal na kmetiji in hodil na dnino vse do 1942. Tedaj je bil aretiran zaradi suma, da sodeluje z OF, in vpoklican v it. vojsko na Sicilijo »v delavski bataljon«. Ob razpadu It. je pobegnil, prišel v Trst in se 12. sept. vključil v NOB. Bil je borec in pozneje polit. komisar čete v Brkinski brigadi in namestnik komisarja bataljona v Istrskem odredu, ob njegovi ukinitvi 25. maja 1945 premeščen v Narodno zaščito v Bazovico pri Trstu do njene ukinitve 13. jun. 1945. Nato je bil inštruktor v šoli milice v Lj., Begunjah in Logatcu od avg. 1948 do sept. 1954, nakar do 1960 komandir postaje milice v Škofji Loki in v Predosljah do jan. 1963 in odtlej do upokojitve 1972 spet strokovni učitelj v sred. š. milice v Tacnu pri Lj. – V letih 1946–53 je obiskoval srednješol. študije in maturiral na 1. drž. gimn. v Lj., v letih 1947–62 pa je končal tudi oficirsko in višjo upravno šolo. Zaradi potreb po učbenikih in zgod. spisih o šolanju miličnikov se je 1962 skupaj s prof. Ivanom Križnarjem in Francem Cerkvenikom lotil zgod. raziskav nastanka in razvoja organov za notranje zadeve in prvi obsežnejši spis te vrste objavil jun. 1964 za 20-letnico šole. Po upokojitvi je delal pretežno kot publicist in raziskovalec na področju zgodovinopisja NOB in za uveljavljanje brkinskega območja. 1975 je Partizanska knjiga izdala njegovo 900 strani obsegajoče delo Istrski odred, nagrajeno z Nagrado Vstaje 1976. V nadaljevanjih v PDk od 4. do 17. jun. 1972 in nato 1973 v posebni knjižici je objavil delo Požig prvih sedmih vasi na Primorskem. V publikaciji Brkini 1974 – Tridesetletnica volitev v NOO na Južnem Primorskem je objavil poleg dela Požig prvih sedmih vasi še Ustanovitev in borbena pot Istr. odreda, Brkini so umirali v plamenih in Partizanska bolnišnica Zalesje v Šmagorju. V posebni izdaji Knjižice Kozjane-partizanska vas v Branih je objavil sestavke: Kozjane in sosednje vasi skozi stoletje, Partizanske enote na Kozjanah in Kozjanska učiteljica Roža Markič, Kovačičeva, Firm. Kot soavtor je sodeloval pri knjigi Slovenska Istra v boju za svobodo in pri knjigi Napredna mladina Slov. Istre v boju za svobodo, 1979. Slovenska AM zveza je 1979 izdala njegovo delo Trideset let slovenske AM organizacije (220 str.). V Nedelj. dnevniku sept. 1970 in v PrimN okt. 1970 je objavil sestavek Kdaj bodo na vrsti Brkini in z njim sprožil pomembno polit. akcijo za pomoč nezadostno razvitim Brkinom v republiškem obsegu. V Bistriških zapisih I/80 je objavil sestavek Brkini in njihovo središče Tatre in zanj prejel Kettejevo nagrado Kult. skupnosti Ilir. Bistrica. V letih 1931–82 je v Prim-N objavil protestne članke proti izkoriščanju Brkinov po Zavodu za pogozdovanje Krasa. V JKol je objavil prispevke: Partizanska bolnišnica Zalesje v Brkinih (1969); Rešili so se iz ognja in četniškega zapora (1970); Kako je Franc Vojvoda trikrat prelisičil fašiste (1972); Partizanska bolnišnica pod Beko na Malem Krasu (1973); Brkini in njihovo središče Tatre (1975); Smrt satana Tretjega Rajha, divjega Christiana Wirtha (1976); Srečanja z borci hrvaških istrskih brigad v Brkinih, Podgori in na Pivki (1978); Požig Brezovega brda v Brkinih (1979). V raznih periodičnih in drugih glasilih in revijah (Borec, PDk, PrimN, TV-15, JKol, Loški razgledi, Bistriški zapisi in še kje) je v razdobju 1962–91 objavil še najmanj 200 sestavkov. Za svoj opus o NOB je prejel vrsto drž., republ. in krajevnih odlikovanj (Medalja za hrabrost, Red za hrabrost, Red zasluge za narod II. stop., Red bratstva in enotnosti, Red dela II. stop., Red dela z zlatim vencem, Kidričevo srebrno plaketo za zasluge na področju razvijanja tehnike, Nagrado Vstaje 1976). član je Sveta za razvijanje in negovanje revolucionarnih tradicij v Kopru in za zgod. dejavnost pri ZZB NOB Koper.

Prim.: Jože Furlan, Maks Zadnik - šestdesetletnik, PDk 26. jan. 1983; Arhiv OZE NŠK v Trstu; Pisni izjavi M. Z. 15. jun. in 10. sept. 1991; Bibliografija JKol, Zal. ZTT 1981; Arh. PDk.

Koren

Koren, Jože: Zadnik, Maks (1923–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi952750/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (10. december 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 17. snopič Velikonja - Zemljak, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1991.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine