Primorski slovenski biografski leksikon

VRABEC Viktor, delavec-avtomehanik, protifaš. borec in borec NOB, r. 3. jan. 1914 v Komnu, živi v Izoli. Oče Adalbert, mizar v Trstu, socialist in nato med soustanovitelji KPI v Livornu 1921 (gl. čl.), mati Regina Švara, šivilja. Po osn. š. v Komnu (1920–28) se je učil kovaške obrti v Nabrežini in za avtomehanika v Trstu v ladjedelnici Officine navali S. Saba ter pri podjetju Casa della moto Tonini. Od 1930 do 1934 je bil član mladinske org. KPI v Nabrežini, sodeloval pri raznih akcijah in širjenju protifaš. tiska in propagande tudi v sodelovanju s pripadniki org. TIGR. Ob množičnih aretacijah 1934, ki so zajele partij. organizacijo v Tržiču (Monfalcone) in na Krasu, je pred nevarnostjo aretacije pobegnil 1934 v Jslo. Že na meji ga je aretirala jsl. žandarmerija in je bil zaprt v žandarmerijskem zaporu v Dolnjem Logatcu. Po 15 dneh so ga hoteli vrniti it. policiji, a so ustregli njegovi prošnji in mu dovolili ilegalen povratek v It. in v Komen. 20. jun. 1934 je bil spet aretiran, zaprt 5 mesecev v Trstu in 2 meseca v Gor., nakar pred konfinacijsko komisijo obsojen na 5 let konfinacije na otoku Ponzi od jan. 1935 dalje. Na otoku je prišel v stik z mnogimi vodilnimi it. in slov. komunisti in se vključil v org. KPI. Ob uporu konfinirancev na Ponzi febr. 1935 je bil premeščen v zapor v Poggioreale pri Neaplju in dobil še dodatnih 10 mesecev zapora. Po prestani kazni v Poggiorealu je bil ponovno prepeljan na Ponzo, kjer je prevzel vodilne funkcije v partij. organizaciji do premestitve na otok Tremiti 1939. Na Tremitih je obiskoval 3–mesečni tečaj vojaških veščin za predvideni boj proti faš. po izpustitvi. Po 5 letih in 10 mesecih konfinacije in zapora se je 22. apr. 1940 vrnil domov, a že po 15 dneh je bil mobiliziran »v kazenski bataljon« v Catanzaru. – Kot it. vojak, zlasti še po napadu na Jsl. in začetku nastajanja oboroženega odpora v Jsl., je organiziral slov. fante-vojake v pripravah na sabotažne akcije in dezertacije iz it. vojske. Zaradi te dejavnosti je bil avg. 1943 zaprt in določen za sojenje pred glavnim vojaškim sodiščem v Cosenzi. Med zavezniškim bombardiranjem Catanzara mu je v zmedi uspelo pobegniti in je prve dni sept. navezal stike s prvimi izkrcanimi zavezniškimi vojaki v Kalabriji ter jim dajal koristne podatke za njihove operacije v mestu. Kmalu za tem je stopil v stik s predstavniki NOVJ v Gravini in skupno z drugimi zbiral slov. vojake za odhod v baze NOV v Bariju, Gravini in drugod in za vstop v prekomorske brigade NOVJ, kamor je odšel tudi sam. – Jan. 1944 je bil vključen v 3. prekomorsko brigado in v njej je postal komisar čete in član KPJ. Z brigado je odšel na otok Vis in tam ostal do sredine apr., ko so ga zaradi zloma noge poslali v bolnišnico v Taranto in v Grumo, kjer je bil komisar oddelka težkih ranjencev in delovne čete v bolnišnici. Sept. 1944 se je vrnil v Bari in ob formiranju avtobataljona NOVJ bil v njem komisar avtočete. Konec febr. 1945 je s prvim slov. avtobataljonom odšel v Split in kot njegov komisar preko Črne gore in Albanije prišel v Beograd. – Avg. 1945 je bil poslan kot vodja vojaške misije na Dunaj in v Prago, po povratku v domovino pa je bil na lastno prošnjo premeščen v avtobataljon 4. armade v Lj. in napredoval v čin kapetana, nakar je bil poslan za načelnika prometa v mehaniziranem polku na STO v Izoli, od tam premeščen v avtomehanizirani korpus v Sisak, kjer je dokončal 3–letno gimn. z diplomo 1949, in nazadnje v avtošolo v Maribor, kjer je bil zaradi starih zvez z it. komunisti 12. febr. 1951 aretiran pod obtožbo pripadnosti informbiroju. Obsojen je bil na 3 leta in pol prisilnega dela, zaprt v Bileći in na Golem otoku. Po izpustitvi avg. 1954 ter po 4 mesecih bolnišnice se je zaposlil pri Mehanotehniki v Izoli do upokojitve 1965. Vmes je v letih 1961–62 obiskoval 2–letno ekonom. sred. š. z diplomo v Lj. – Od 1954 dalje je opravljal številne naloge v družbeno-polit. življenju, bil je član delavskega sveta v Mehanotehniki, tajn. in preds. SP, član raznih komisij, član in sekretar tovarniškega komiteja KPS Mehanotehnike, tajn. in preds. občin, sindikalnega sveta v Izoli, Več let član okraj. sindikalnega sveta v Kopru, do 1991 član občin. odb. ZZB NOV v Izoli, član komisije za sprejeme in odpuste pri občin. upravi v Izoli, več let član komisije za vprašanja predvojnih komunistov in delavsko gibanje itd.

Prim.: Osebne izjave piscu članka maja 1991; prošnja za priznavalnino za predvojne in medvojne borce 1968; članek Alberta Kluna za rubriko Partizanski obrazi v TV-15 1965; življenjepis v knjigi Alb. Kluna Prekomorci v NOV (str. 706–07), Partizanska knjiga, Lj. 1976; življenjepis iz knjige Alb. Kluna Brigada bratstva in enotnosti (str. 688–89), Partizanska knjiga, Lj. 1981; Gelso-Ghini, Gli antifascisti al confino 1926–1943, Editori Riuniti 1971, Rim; razni dokumenti iz osebnega arh. V. V., PDk in arh. OZE-NŠK v Trstu.

Koren

Koren, Jože: Vrabec, Viktor. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi952280/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (13. junij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 17. snopič Velikonja - Zemljak, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1991.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine