Vogrič, Zdenko

VOGRIČ Zdenko (VOGRIČ Filip(po)), učitelj in kulturni delavec, r. 12. avg. 1928 v Gorici, kjer živi. Oče Franc, mali trgovec, mati Marija Hojak, gospodinja. Narodno zavedna družina je bila zgodaj vključena v NOB. 8. maja 1944 so Nemci aretirali V., ko so vdrli v neko hišo v mestu, kjer je potekal sestanek mladinske skupine. Zaprt je bil v Gor., nato odpeljan v taborišče v Spittal (Avstrija). Prve dni jun. so bili tudi ostali člani družine aretirani in odpeljani v Nemčijo: mati v Auschwitz in kasneje v Ravensbrück, oče in brat Emil v Dachau. Oče je umrl v taborišču 22. maja 1945 (menda edina družina iz mesta v celoti deportirana). Osn. š. je obiskoval v Gor. in istotam it. učiteljišče do 1944. Maturiral v Gor. 1946 na slov. učiteljišču. Poučeval je na osn. š. v gor. okolici in mestu, 1979 predčasno stopil v pokoj, ker so mu priznali dobo deportacije. Po osvoboditvi je aktivno delal v mlad. organizacijah in SIAU. Član SPDG od 1947, v uprav. odboru od 1965 z raznimi funkcijami. Izoblikoval je dokumentarno razstavo ob 70-letnici SPDG dec. 1981. V glavnem odboru SPZ (današnje ZSKD) od 1969. V predsedstvu od 1970 do 1989. Organiziral in sodeloval je z Marijanom Brecljem pri prireditvi razstav Beneški tisk (febr. 1983) in ob 100-letnici rojstva pisatelja I. Preglja (febr. 1984). Avtor dokumentarnih razstav ob 75-letnici K. D. Skala – Gabrje (apr. 1984), ob odprtju novega sedeža KD A. Paglavec – Podgora (sept. 1987), ob jubilejnem 10. Spominskem pohodij Števerjan-Gonjače-Števerjan (maja 1989). Od 1979 vodi Odsek za zgod. in etnogr. za Gor. (do 1988 pri ZSKD Gorica, danes avtonomni oddelek NŠKT). Član odbora Slov. ljud. knjižnice Damir Feigel v Gor. od preureditve 1989. Avtor etnograf. razstave ob prvomajskih praznikih v Števerjanu maja 1985. Pobudnik in med organizatorji že tradicionalnega Spominskega pohoda Števerjan-Gonjače-Števerjan. Član Odbora za Gor. SKGZ (kasneje poimenovanem v Teritorialni odbor za Gor.) kot zastopnik SPZ od 1977 do 1983. SKGZ mu je podelila Plaketo boja in dela (Trst, 7. dec. 1984). Dobitnik Priznanja Osvobodilne fronte slov. naroda (Nova Gor., 25. apr. 1989). Bavi se s fotografiranjem in filmanjem na ozkotračni film S8. Posnel je precej dokumentarnega gradiva o raznih kult. in drugih prireditvah, utrinkih življenja naših ljudi. Posebno ga zanimajo življenje na vasi in ohranjene navade ter tradicije. Ta material mu služi za dia in filmske večere, ki jih prireja v mestu in na podeželju (tudi onstran meje). Sodeloval je pri več fotografskih natečajih (nagrade, priznanja Gorica, Videm, Trst, Sja). Prispeval je fotografije za PDk, NL, JKol, Dan. Publicirane foto v: Med Brdi in Jadranom M. Breclja (MD Celje 1983), Il Carso isontino (C.A.I. Gorizia 1984), La cultura slovena nel Litorale (Ist. di stor. soc. e religiosa, Gorizia 1988), Gorizia da scoprire Gorizia da salvare (Circ. cult. L. Einaudi, Gorizia 1990). V soavtorstvu z lj. fotografom Silvanom Pittolijem je 1984 pripravil v Števerjanu etnološko razstavo Brda nekdaj in še danes. Izmed filmskih dokumentarcev velja omeniti odmevni Travnik 20. maja 1984 in v sodelovanju z domačimi kulturniki daljša dokumentarca Gabrje (dia), ob občinskem prazniku v Sovodnjah 1987, ter Vrh sv. Mihaela (film), obč. praznik Sovodnje 1988. Ustanovni član je fotografskega krožka Skupina 75 in preds. za mandatno dobo 1977/79. 1987 dobitnik Zlate plakete Janeza Puharja. Objavlja v PDk članke z zgod., planinsko tematiko in prispevke o ljudskem izročilu, starih navadah in običajih na Gor. (kratica Z.V.). S podobnimi argumenti je sodeloval z radijsko postajo Trst A v rubrikah Poti, zanimivosti in lepote naše dežele in Goriški razgledi 1989 ter nadaljuje (1990) v oddajah Na goriškem valu. – Za njegovo delo so mu meseca maja 1991 v Cankarjevem domu podelili priznanje Odličje svobode.

Prim.: Osebni podatki mar. 1990; N. Križnar, Slov. etnološki film, Filmografija 1905–1980, Slov. gledališki in filmski muzej, Lj. 1982; PDk 25. febr., 14. mar., 10. apr., 10. in 12. jun. 1990; PDk 24. maja 1991 s sliko.

Sirk