Primorski slovenski biografski leksikon

VOGRIČ Marija, pedagoginja-andragoginja, družbenopolitična in kulturna delavka, publicistka, pisateljica romanov, mladinskih pripovedi in filmskih scenarijev, r. 4. apr. 1932 v Jaznah na Cerkljanskem kot nezakonska hči Ane Bašelj, dninarke. Živi z družino v Kopru. Pred vojno je obiskovala it. osn. š. (do petega razr.) v Otaležu in Idriji pri Baču, po vojni nižjo gimn. v Cerknem in Postojni. Zaradi težkih materialnih razmer v družini je morala študij opustiti in se zaposliti. Z materjo sta težko živeli. Večinoma sta stanovali pri sorodnikih in tujih ljudeh, kjer je mati služila ali hodila na dnino. V letih 1958–61 je ob delu končala Dopisno ekonom. sred. š. v Kopru, 1964 pa diplomirala na Visoki šoli za polit. vede v Lj., prav tako ob delu. Da bi izpopolnila znanje, ki ga je terjala zaposlitev na področju izobraževanja, se je vpisala še na Fak. industr. pedagogike na Reki, kjer je 1978 diplomirala. – Njena prva zaposlitev je bila 1949 na Poverjeništvu za notranje zadeve v Ilir. Bistrici. 1952 je bila premeščena na Oddelek za notranje zadeve okraja Postojna, 1953 pa je zaradi bolezni prekinila delovno razmerje. Ponovno se je zaposlila šele 1955, in sicer kot profesionalni preds. Okraj. komiteja Ljudske mladine Koper, kjer je ostala do 1961, ko je prevzela dela in naloge profesionalnega podpreds. Okraj. sindikalnega sveta za Okraj Koper. Po združitvi okrajev Koper in Nova Gor. je od 1961–65 opravljala isto funkcijo za celotno Primorsko. Po razpustitvi obeh okrajev je delala nekaj časa v Občinskem sindikalnem svetu Koper, jun. 1966 pa je prevzela dir. Delavske univ. Koper (kasneje Obalna DU Ivan Regent Koper), kjer je delala do upokojitve 1984. – V. je vseskozi z veliko vnemo, predanostjo in požrtvovalnostjo opravljala pomembne polit. in strok. funkcije. Bila je skojevka, brigadirka, zvezna poslanka, občinska odbornica v Ilir. Bistrici, okraj. odbornica v Kopru, članica predsedstva CK LMS, Repub. sveta ZSS, Glavnega odbora SZDL Sje in članica Repub. konference SZDL Sje, podpreds. Andragoškega društva Sje, preds. Sveta za šolstvo občine Koper, preds. Temeljne izobraževalne skupnosti obalnih občin, preds. IO Zveze delavskih univerz Sje, preds. Izdajateljskega sveta Primorskih novic itd. Prejela je številna družbena priznanja in nagrade: Žagarjeva nagrada, Red dela s srebrnim vencem, Medalja zasluge za narod, Srebrni znak sindikatov Sje, Zlata plaketa ZDU Sje, Priznanje Andragoškega društva Sje, Nagrada 15. maj Občine Koper, Srebrna plaketa Skupščine občine Koper, Priznanje Primorskih novic ob 30-letnici, Priznanje ZSMS-MDA Istra 1979 itd. – S pisanjem se je začela ukvarjati že med vojno. Njene pesmice in igrice so pionirji recitirali in igrali na mladinskih mitingih, pa tudi sama je nastopala z njimi. S podobnimi liter. poskusi je nadaljevala tudi v nižji gimn. in 1947 je bila celo povabljena na prvi povojni kongres slov. književnikov v Lj. Prvi liter. prispevek je objavila v knjigi Táko je bilo trpljenje. Doživljaji mladine v Slov. Primor. in Trstu (Trst, Gregorčičeva založba 1946). Kasneje je s posameznimi prispevki sodelovala v Mladini, Delu, SlovJ, Ob, PrimN, TiP, Prosv. delavcu, DEn, Savremeni praksi, PrimSreč itd. Objavljala je priložnostne članke, črtice, satirične zapise, reportaže o potovanjih po tujih deželah, iz življenja v mladinskih delovnih brigadah ter kritična razmišljanja. Pomembnejših objavljenih prispevkov je več kot 50. – Po letu 1961 se je lotila tudi zahtevnejšega pisateljskega dela, kar je bila njena dolgoletna želja. Do sedaj je izdala tri romane: Ljudje bodo ostali (Koper, Lipa 1964); Zaznamovani (Mrb. Obz 1973); Neptunov krst (Koper, Lipa 1988) ter dve mladinski pripovedi: Sonce v zenitu (Koper, Lipa 1989); Prva ljubezen (Koper, samozal. 1990). - V. je kronist svojega časa. V pisanje vključuje svoje osebne, čustveno obarvane izkušnje, pa tudi pričevalsko dokumentarne prvine. Njena zavzetost je vedno na strani poraženih, izločenih, krivično odrinjenih malih ljudi. V ospredju dogajanja je skoraj vselej mlad človek, v katerega psihični svet se vedno tako rada poglablja. – V. se uspešno ukvarja tudi s pisanjem filmskih scenarijev ter z režijo filmov in TV oddaj. Gre za več kot 25 dokumentarnih, vzgojnoizobraževalnih filmov, med katerimi so najpomembnejši: Ko je bilo najtežje biti človek (I. in II. del); Svoboda nam ni za vselej dana; Bo ta svet še človekov dom?; Molitev nekega psa ter več filmov za poklicno usmerjanje mladine: Sin, za kmeta se boš šolal; Tekstilna industrija Slovenije gre v korak s časom (I. in II. del); Poklici v mlekarstvu, mesarstvu, kovinarstvu idr.

Prim.: Osebni podatki; B. Hofman, Ljudje bodo ostali, PrimN 31. jul. 1964; H. Glušič, M. Vogrič, Ljudje bodo ostali, Delo 23. okt. 1964; M. Vogrič, Zaznamovani, Knjiga 73, 11/12, 563; J. H., M. Vogrič, Zaznamovani, Delo 4. jan. 1974; M. Vogrič, Zaznamovani, Sedem dni 28. febr. 1974; A. Inkret, Branje (Zaznamovani), NRazgl 24. maja 1974; N. Gaborovič, Življenje s pečatom (Zaznamovani), Dial 1974, 3, 209–11; J. Čebron-V. Čehovin, Pogovor s pisateljico M. Vogrič, Ob 1974, 26/27, 32–33; Žagarjeve nagrade za napredno in uspešno delo na področju šolske teorije in prakse, Delo 26. mar. 1983; M. Vogrič prejela Žagarjevo nagrado, PrimN 29. febr. 1983; M. Beljan, Pred odgovornimi nalogami pri izobraževanju odraslih..., PrimN 29. jan. 1985; J. Svetina, M. Vogrič (Portret tedna), Delo 31. okt. 1986; M. Gregorič, »Ko je najteže biti človek« (Zapis o nekem filmu), PrimN 20. maja 1986; M. Gregorič, »Ko je bilo najtežje biti človek« (Razmišljanje o nekem filmu), PrimN 9. jun. 1987; M. Gregorič, »Ali bo ta svet še človekov dom?« (O četrtem vzgojnem filmu Vogrič Marije z ekološko vsebino), PrimN 26. jan. 1988; T. Vidic, M. Vogrič, Neptunov krst, PrimN 11. apr. 1989; M. Kocjan, Slovenci in problemi pomorstva (Roman M. Vogrič Neptunov krst), PDk 21. jul. 1989; M. Gregorič, Sonce v zenitu..., PrimN 27. okt. 1989; M. Kocjan, Roman, ki smelo posega v vzgojne probleme mladih..., PrimSreč 1989, 98, 586–87; M. Vogrič, Neptunov krst..., Ognjišče sept. 1989, 9, 37–38; M. Gregorič, Ne živalskost, temveč razčlovečenje, PrimN 10. jul. 1990; A. Žnidarčič, Slabo obravnavana ekologija v dveh filmih M. Vogrič, PDk 22. febr. 1990; T. Vidic, Ostati zvest samemu sebi. »Prva ljubezen« Marije Vogrič, PrimN 31. avg. 1990 s sl.

ViK

Krapež, Vilma: Vogrič, Marija. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi952110/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (12. junij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 17. snopič Velikonja - Zemljak, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1991.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine